Keops: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Pozno obdobje: Maneton, Herodot |
→Herodot: Diodor Sicilski, Arabci |
||
Vrstica 211:
Herodot zgodbo o zlih kraljih končuje v poglavju 128 z besedami:
: ''Zaradi sovraštva do obeh kraljev Egipčani niso z veseljem izgovarjali njunih imen. Še več! Njuni piramidi so imenovali po pastirju Filitisu, ki je takrat v
===Diodor Sicilski===
Staroveški zgodovinar [[Diodor Sicilski|Diodor]] trdi, da so Kufuja v poznejših časih ljudje tako sovražili, da so svečeniki njegov sarkofag skupaj z mumijo prenesli v neko drugo tajno grobnico. Njegova pripoved je še okrepila prepričanje grških zgodovinarjev, da je Kufujeva piramida (in seveda tudi obe drugi) rezultat suženjskega dela. Diodor se hkrati ograjuje od Herodota in trdi, da ''»pripoveduje samo lepe zgodbe in zabavne izmišljotine«''. Diodor pravi, da mu Egipčani niso mogli zanesljivo povedati, kdo je prav za prav zgradil piramide. Trdi tudi, da on sam ni resnično zaupal pripovedovalcem in da bi resnica o graditeljih piramid lahko bila drugačna. Keopsovo piramido je po njegovem mnenju zgradil kralj z imenom Harmais, [[Kefrenova piramida|Kefrenovo piramido]] pa Amasis II. ([[Amhoz II.]], Šestindvajseta dinastija, vladal 570 – 526 pr. n. št.). Menkaurejevo piramido je pripisal princu Inarosu I. (sredina 7. stoletja pr. n. št.).<ref name=ref17/>
Diodor o Keopsovi piramidi piše, da je čudovito bela, vendar brez vrha. [[Piramidion]] so do takrat očitno že odstranili. Avtor domneva, da so piramido gradili s klančinami, ki so jih potem, ko so piramido obložili z apnencem, odstranili. Piramido je po njegovem mnenju 20 let gradilo 300.000 delavcev.<ref name=ref17/>
==Kufu v arabskem izročilu==
Leta 642 n. št. so Egipt osvojili [[Arabci]]. Ko so zagledali piramide, so začali raziskovati, kdo jih je zgradil. V tistem času jim noben prebivalec Egipta ni mogel povedati niti kdo jih je zgradil niti prevesti hieroglifov. Arabski zgodovinarji so zato začeli o tem pisati svoje teorije in zgodbe.<ref name=ref50/>
Najbolj znana zgodba o Kufuju in njegovi piramidi je v knjigi ''Hitat'' (popoln naslov je ''al-Mawāʿiẓ wa-’l-iʿtibār fī ḏikr al-ḫiṭaṭ wa-’l-ʾāṯār''), ki jo je leta 1430 napisal Muhammad al-Maqrizi (1364-1442). Knjiga vsebuje več teorij in mitov o Kufuju, zlasti o Veliki piramidi. Čeprav je Kufu večkrat omenjen, je bilo veliko arabskih piscev prepričanih, da je Veliko piramido (in obe drugi) zgradil bog [[Hermes]], katerega so Arabci imenovali Idris.<ref name=ref50/>
Al-Maqrizi omenja, da so svetopisemski Amalkiti Kufuja imenoval Saurid, Salhuk in/ali Sardžak. Zatem piše, da je piramide zgradil po več nočnih morah, v katerih se je Zemlja obrnila na glavo, zvezde padle z neba in ljudje v grozi vpili. V drugi nočji mori so zvezde padale z neba in ugrabljale ljudi in jih nato prestavljale med dve veliki gori. Kufu je nato od svojih prerokov dobil opozorilo o potopu, ki bi lahko uničil Egipt. Da bi zaščitil zaklade in modre knjige, je Kufu zgradil tri piramide v Gizi. <ref name=ref50/>
==Sklici==
| |||