Katalonija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 46:
Poroka [[Izabela I. Kastiljska|Izabele I. Kastiljske]] in [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II. Aragonskega]] je leta [[1469]] združila krščansko Španijo. Leta [[1492]] so kraljevi vojaki zavzeli še zadnja mavrska območja in začeli z osvajanjem obeh Amerik. Politična moč Španije je takrat začela drseti iz Katalonije proti Kastilji.
Katalonija je obdržala svoje zakone, toda sčasoma so tudi ti izginili (kljub občasnim obdobjem obnove). V naslednjih stoletjih je bila Katalonija v več vojnah na strani poražencev, kar je privedlo do še večje centralizacije moči v Kastilji. Najpomembnejši konflikt tistega časa predstavlja [[španska nasledstvena vojna]], ki se je začela s smrtjo [[Karel II. Španski|Karla II.]] (''El hechizado'' / ''uročen'') iz [[Habsburžani|Habsburške dinastije]] leta [[1700]], ki za seboj ni pustil naslednika. Katalonija je podprla kandidata iz avstrijske veje Habsburške dinastije (kasnejšega cesarja Karla VI.), preostala Španija pa je večinoma podpirala [[Filip V. Španski|Filipa V.]] iz francoske dinastije [[Burboni|Burbonov]]. Katalonska vojska se je dokončno predala [[11. september|11. septembra]] [[1714]], Filip V. pa je s posebnimi odloki (''Decreto de Nueva planta'') ukinil glavne katalonske politične inštitucije in pokrajino podredil vojaški oblasti.
V drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] je Katalonija postala industrijsko središče. Še danes gre za enega najbolj industrializiranih in razvitih predelov [[Španija|Španije]] poleg Baskovske pokrajine in območja Madrida. V prvi tretjini [[20. stoletje|20. stoletja]] je Katalonija pridobivala in izgubljala različne stopnje avtonomije. V času druge španske republike (ustanovljena leta [[1931]]) je dobila svoj prvi statut o avtonomiji, s katerim je bila obnovljena ''Generalitat de Catalunya'', tradicionalni katalonski avtonomni ustroj. Po porazu republikanskih sil v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] ([[1936]]-[[1939]]) je na oblast prišel general [[Francisco Franco]] in kot še nihče poprej povsem zatrl avtonomijo in kulturo Katalonije. Prepovedal je celo javno rabo katalonskega jezika.
| |||