Aragonska krona: Razlika med redakcijama

[[File:Expansión peninsular de la Corona de Aragón.svg|thumb|800px|Širitev aragonske krone na iberskem polotoku in balearskih otokih.]] V tako inemonovani [[Rekonkvista|Rekonvkisti]] proti muslimanom so bila v času vladanja Ramona Berenguerja IV. in Patronile so bila osvojena mesta: [[Tortosa]], Lérida oz. [[Lleida]], [[Fraga]], [[Mequinenza]]...

Poleg osvojenih mest je sedež taragonske škofije leta 1154 ponovno pridobil naziv metropolitanskega sedeža in se ločil od [[Narbone]]. Pod vladavino Alfonsa II. Aragonskega so bila osvojena mesta na jugu (do [[Teruel|Teruela]]) s tudilenskim sporazumom (1151) in cazolskim sporazumom (1179), Aragonska krona je na ta način utrdila mejo na takratnem islamskem območju [[Valencija|Valencije]] in [[Denia|Denie]].

Za utrditev svoje monarhije je Pedro II. Aragonski leta 1205 obiskal papeža Inocencia III. z namenom pridobitve njegove podpore. Pedro II. Aragonski Bilje bil poražen leta 1213 v muredski bitki, kar je pomenilo opustitev načrtov o nadaljnjem širjenju čez [[Pireneji|Pireneje]]. V prvi polovici 13. stoletja je njegov naslednik Jaime I. je osvojil Majorko in Kraljevino Valencije. Po njegovi smrti je njegov sin Jaime II. prevzel njegovo dediščino - kraljevino Majorko ki je vključevala tudi [[Balearske otoke]]. Pedro el Ceremonioso je politično nestabilno kraljevino Majorke nato dokončno priključil aragonski kroni. Proti koncu 13. stoletja se je aragonskaAragonska krona začela širiti proti [[Sredozemlje|Sredozemlju]], z osvojitvijo [[Sicilija|Sicilije]] in [[Sardinija|Sardinije]].

Ustanovi se ''Llibre del Consolat de Mar'' ('knjiga morskega konzulata'), kodeks pomorskih navad. Poleg kodeksa so bile ustanovljene pomorske združbe kot npr. ''Magnas Societas Cathalanorum'' s pomočjo katerih so leta 1380 osvojili območje današnjih [[Aten]].[[File:Corona aragonum - corona d'aragón - corona d'aragó.jpg|thumb|500px|Širitev aragonske krone na sredozemskem morju okoli leta 1385.]]

- Stilistični, retorični ter gramatični elementi uradniškega jezika so se prenesli na preprosto govorico, ki je tako pridobila določeno preciznost ter eleganco.

- Kraljevi uradniki so prek prevodov Cicerona in Petrarce ustvarili eno prvih manifestacij humanizma in renesanse v literaturi. Brez teh prednikov ni mogoče razložiti pojave pomembnih figur za aragonski ter katalonski jezik kot sta Juan Fernández de Heredia in [[Bernat Metge]].