Aragonska krona: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 68:
== Razvoj aragonske krone ==
Čeprav so katalonske grofije navezo s [[Provansa|Provanso]] utrdile leta 1112 s poroko med [[Ramon Berenguer III.|Ramonom Berenguerjem III.]] (oče [[Ramon Berenguer IV.|Ramona Berenguerja IV.]]) in [[Dulce Provansalska|Dulce Provansalsko]] v [[Arles|Arlesu]], Aragonska krona je nastala z združitvijo [[Aragonsko kraljestvo|aragonske kraljevine]] in [[barcelonska grofija|barcelonske grofije]]. [[Alfons I. Aragonski|Alfons I.]] je umrl brez nasledstva leta 1134 med obleganjem [[Fraga (špansko mesto)|Frage]]. Po oporoki je svojo kraljevino prepustil vojaškim redom. [[Navarra]], takrat še del kraljevine [[Aragonija|Aragona]], je za kralja proglasila [[García V. Ramírez |Garcío V. Ramíreza]] in se tako dokončno odcepila od kraljevine Aragona. Aragonsko plemstvo prav tako ni sprejelo oporoke [[Alfons I. Aragonski|Alfonsa I.]], zato so za kralja proglasili Ramira II., Alfonzovega brata, tedaj škofa.
[[Alfonz VII. Leonski]] je želel priključiti Aragón [[Kastilja|Kastiliji]], a mu to ni uspelo. Ramiro II. se je poročil z Ines Poitiersa, s katero je imel hčer [[Petronila Aragonska|Petronilo]], bodočo vladarico [[Aragonsko kraljestvo|Aragona]]. Pri načrtovanju hčerine poroke je bilo potrebno izbrati med kastiljsko in barcelonsko dinastijo. Barcelonska grofija je bila takrat v rokah Ramona Berenguerja IV.
[[Slika:Petronila Ramon Berenguer.jpg|290px|thumb|left|[[Petronila Aragonska]] (1136–1173) in [[Ramon Berenguer IV., barcelonski grof]] na sliki 16. stoletja]]
V tem času se je že kazala moč [[katalonska mornarnica (sredni vek)|katalonske mornarnice]], ki je osvojila [[Majorka|Majorko]] in vodila osvajalske pohode na takrat še muslimansko območje [[Valencija|Valencije
Posledično je sin Ramona Berenguerja in Petronile, [[Alfons II. Aragonski]] leta 1164 postal '''prvi formalni kralj Aragonske krone'''. Od takrat naprej bodo imeli vsi njegovi nasledniki naziv "kralj Aragona" in "grof Barcelone". Aragón in Barcelona sta kljub združitvi ohranila vsak svoje navade, denarno enoto in razvila svoje lastne politične institucije. Območja, ki so jih osvojili kasneje, so prav tako obdržala ločene institucije. Poleg skupne figure monarha so različne politične enote, ki so sestavljale kraljevino, vedno ohranile vsaka svojo administrativno, gospodarsko in pravno neodvisnost.
| |||