Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
PetarM (pogovor | prispevki)
Vrstica 43:
 
== Poslikave ==
[[Slika:Saint Barbara (National Gallery of Slovenia, copy of church fresco from 1453).jpg|sličica|Kopija freske [[Bolfgangus de...cz...|mojstra Bolfganga]] v [[Narodna galerija Slovenije|Narodni galeriji Slovenije]] (tempera na platnu)]]
 
Stenske slikarije so poleg arhitekture druga dragocenost crngrobske cerkve. Že na zunanjščini se ponujajo obiskovalcu. Z njimi so po italijanskem načinu poslikali vso vzhodno fasado sredi 14. stoletja podaljšane »druge« cerkve, kakor jih še danes vidimo. Ta fasada ima trikotno čelo, na katerem se freske, ki se nanašajo na [[pasijon]], razporejene v štirih vodoravnih pasovih, tako da je smiselni začetek z [[Zadnja večerja|Zadnjo večerjo]] v zgornjem pasu danes viden le s podstrešja nad prizidano lopo. Te freske so z močnimi spomini na italijansko slikarstvo [[giotto]]vske smeri pri nas med najstarejšimi primerki tega, kar se pri nas označuje s furlansko smerjo zidnega slikarstva in so nastale okoli leta 1400. [[Ikonografija|Ikonografsko]] zanimiva je slabo ohranjena freska »Sveta Nedelja« desno od glavnega vhoda v cerkev. Freska z realističnimi prizori vsakdanjih opravil okoli trpečega [[Jezus Kristus|Kristusa]], s katerimi se je človek pregrešil zoper praznik, je nastala okoli leta 1460 in sodi v krog slikarja [[Janez Ljubljanski|J. Ljubljanskega]] (tudi ''Johannes de Laybaco'').<ref name="Enciklopedija Slovenije 1988">''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Na freski je upodobljen stoječi Kristus - trpin tipa Imago pietatis, okrog njega pa so v devetih vodoravnih pasovih nanizani najrazličnejši prizori iz vsakdanjega življenja, od raznih del, opravil in zabav, s katerimi Kristusa ponovno mučimo, če jih opravljamo na Gospodov dan. Zato tudi ime »Sveta Nedelja« za to sliko, ki ima po svoji ikonografiji celo v širšem evropskem okviru vidno mesto.
 
V notranjosti je prostor razdeljen v tri gotsko obokane ladje, ki se skozi tri šilaste loke odpirajo v svetel in visok dvoranski prezbiterij. Najzgovornejša je severna ladja, ki je v svojem prednjem delu poslikana. Na levi steni so slikarije, ki dokumentirajo tudi najstarejši stavbni razvoj cerkve. Tu je še ohranjen korakajoči [[angel]] iz skupine [[Marijino oznanjenje|Oznanjenja]], ki ga izraziti zgodnjegotski risarski slog postavlja še na začetek 14. stoletja, v zgornjem pasu pa so prizori pasijona, ki pripadajo prvič povišani in podaljšani cerkvi. Ko pa so v drugič povečano in že triladijsko stavbo v 15. stoletju obokali, so ta del ponovno poslikali. Te stenske slike je po sporočilu sočasnega napisa leta 1453 naslikal freskant [[Bolfgangus de...cz...]] Med vsemi upodobljenimi prizori je najmikavnejše Jezusovo rojstvo na steni za oltarjem, kjer kleči ob novorojencu njegova mati, ena najlepših in najmlajših slovenskih Marij, Jožefu pa je zaradi nepazljivosti pravkar prekipelo mleko v ponvi. Na desni steni je vrsta [[svetnik|svetnic]], nad njimi pa [[Sveti Jernej|sv. Jernej]]. Te slikarije so med najlepšimi, kar so jih pri nas ustvarili freskanti v 15. stoletju.
 
== Notranja oprema ==