Aragonska krona: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 9:
|year_end = 1707
|event_start = združitev dinastije med [[Aragonsko kraljestvo|Aragonsko kraljevino]] in [[Barcelonska grofija|Barcelonsko grofijo]]
|image_caption = [[Petronila Aragonska]] (1136–1173) in [[Ramon Berenguer IV., barcelonski grof]] na sliki 16. stoletja▼
|event_end = Bourbonski odloki [[Nueva Planta|Nueve Plante]] razpustijo preostale aragonske inštitucije
|
Vrstica 72 ⟶ 70:
Aragonska krona je nastala z združitvijo aragonske kraljevine in barcelonske grofije. [[Alfonz I. Aragonski|Alfonz I.]] je umrl brez nasledstva leta 1134 med obleganjem [[Fraga (špansko mesto)|Frage]]. Po oporoki je svojo kraljevino prepustil vojaškim redom. [[Navarra]], takrat še del kraljevine [[Aragonija|Aragona]], je za kralja proglasila [[García V. Ramírez |Garcío V. Ramíreza]] in se tako dokončno odcepila od kraljevine Aragona. Aragonsko plemstvo prav tako ni sprejelo oporoke [[Alfonz I. Aragonski|Alfonza I.]], zato so za kralja proglasili Ramira II., Alfonzovega brata, tedaj škofa.
[[Alfonz VII. Leonski]] je želel priključiti Aragón [[Kastilja|Kastiliji]], a mu to ni uspelo. Ramiro II. se je poročil z Ines Poitiersa, s katero je imel hčer [[Petronila Aragonska|Petronilo]], bodoča vladarica Aragona. Pri načrtovanju hčerine poroke se je moralo izbirati med kastiljsko in barcelonsko dinastijo. Barcelonska grofija je bila takrat v rokah Ramona Berenguerja IV.
▲
V tem času se je že kazala moč [[katalonska mornarnica (sredni vek)|katalonske mornarnice]], ki je osvojila [[Majorka|Majorko]] in vodila osvajalske pohode na takrat še muslimansko območje Valencije. Hkrati pa je navezo s Provanso utrdila s poroko [[Ramon Berenguer III.|Ramona Berenguerja III.]] in Dulce Provansalske. V kraljevini Aragón so se odločili za barcelonsko dinastijo, tako da je Ramon Berenguer IV. dobil naziv princa Aragona.
|