Keops: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Srednje kraljestvo: nadaljevanje |
→Pozno obdobje: Maneton, Herodot |
||
Vrstica 189:
===Pozno obdobje===
V poznem obdobju so se na veliko, morda za srečo, prodajali [[skarabej]]i s Kufujevim imenom. Več kot trideset skarabejev se je ohranilo. V Izidinem templju je na ogled družinsko drevo njenih svečenikov v obdobju od 670 do 488 pr. n. št. Iz istega obdobja je tudi slavna [[Inventarna stela]], na kateri sta imeni Kufuja in njegove žene Henutsen. Sodobni egiptologi se sprašujejo, ali so ga v tistem obdobju res še častili, in domnevajo, da je bil bolj zgodovinski simbol Izidinega templja.<ref name=ref5/><ref name=ref10/><ref name=ref41/><ref>Gunnar Sperveslage: ''Cheops als Heilsbringer in der Spätzeit'', Sokar 19 (2009): 15–21.</ref>
==Kufu v starogrškem izročilu==
[[Slika:AGMA Hérodote.jpg|thumb|left|200px|Herodot]]
===Maneton===
Egipčanski zgodovinar [[Maneton]] Kufuja imenuje Sufis in mu pripisuje 63 let dolgo vladavino. Omenja tudi, da je zgradil Veliko piramido in nadaljuje, da je po [[Herodot]]ovem mnenju piramido zgradil Keops. Maneton je bil očitno prepričan, da sta bila Sufis in Keops različna vladarja. O Kufuju pravi, da je preziral bogove in o tem napisal ''Sveto knjigo'', ki jo je (Maneton) dobil med potovanjem po Egiptu. Sodobni egiptologi dvomijo v obstoj domnevne ''Svete knjige'', ker bi bilo zelo nenavadno, da bi faraon napisal knjigo in da bi se tako dragocena knjiga lahko tako enostavno dobila.<ref>Dietrich Wildung: ''Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt, Band 1: Posthume Quellen über die Könige der ersten vier Dynastien'', Münchener Ägyptologische Studien. Bd. 17, Hessling, Berlin 1969, str. 152–192.</ref><ref name=ref48>Siegfried Morenz: ''Traditionen um Cheops'', Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde, vol. 97, Berlin 1971, ISSN 0044-216X, str. 111–118.</ref><ref name=ref49>Wolfgang Helck: ''Geschichte des Alten Ägypten'', Handbuch der Orientalistik, vol. 1.; Chapter 1: Der Nahe und der Mittlere Osten, vol 1, BRILL, Leiden 1968, ISBN 90-04-06497-4, str. 23–25 in 54–62.</ref>
===Herodot===
Grški zgodovinar Herodot opisuje Kufuja kot [[Herezija|heretičnega]] in krutega tirana. V svoji ''Zgodovini'' (II. knjiga, poglavja 124-126) piše:
:''Dokler je vladal kralj Rampsinit, tako so mi rekli, je bil v Egiptu red in država je lepo uspevala. Ko je za njim zavladal Keops, se je v državi začelo trpljenje: zaprl je vse templje, svečenikom prepovedal žrtvovanje in vse Egipčane prisilil, da so delali zanj. Nekateri so morali vlačiti kamnite bloke iz kamnolomov v arabskih gorah do Nila, drugi so jim morali odpeljati po Nilu in jih nato odvleči do tako imenovanih Libijskih gora. Istočasno je po tri mesece delalo 100.000 mož. Zatiranje je trajalo deset let. V tem času so zgradili pot, po kateri so vlačili kamen, in nato vsaj toliko časa, da so zgradili piramido. Pot je bila dolga 5 furlongov (približno 1000 m), široka 10 sežnjev (približno 19 m) in visoka 8 sežnjev (približno 15 m), kjer je bila najvišja. Izdelana je bila iz poliranega kamna z vklesanimi podobami. Za to delo in podzemne kamre v hribu, na katerem je stala piramida, v katerih naj bi bil pokopan, so potrebovali 10 let. Da bi hrib postal otok, so od Nila do tja skopali vodni kanal.''
: ''Za gradnjo piramide same so potreboovali 20 let. Pirammida je kvadratna. Vsaka stranica meri 800 čevljev, tako kot višina. Zgrajena je iz zglajenih in do popolnosti prilegajočih se kamnitih blokov. Noben blok ni krajši do 30 čevljev. Zgrajena je v stopnicah, ki jih nekateri imenujejo vrsta, drugi pa baza. Ko so zgradili prvo stopnico, so preostale kamne z napravo, narejeno iz kratkih brun, dvignili s tal na drugo stopnico, ko je bila druga stopnica gotova pa so z njej podobno napravo kamne dvignili na tretjo stopnico. Kolikor je bilo stopnic, toliko je bilo naprav, ali pa so morda imeli samo eno in so jo prestavjali na naslednjo stopnico, ko je bila prejšnja zaključena.''
: ''Na piramidi je v egipčanski pisavi navedeno, koliko se je potrošilo za redkev in čebulo in por za delavce in, če se prav spomnim, kaj je tolmač med branjem tega besedila rekel, da 1600 srebrnih talentov. Keops je postal tako zloben in pohlepen, da je svojo hčerko poslal v javno hišo da bi zaslužila določeno vsoto denarja. Koliko, mi niso povedali. In ona ni samo služila denar, kot ji je ukazal oče, ampak je naredila načrt tudi za svoj spomenik: od vsakega moža, ki je prišel k njej, je razen denarja zahtevala tudi kamnit blok. Iz tega kamna, so mi rekli, so pred Veliko piramido zgradili manjšo piramido, ki je v vsako smer merila 150 čevljev.''<ref name=ref41/><ref name=ref48/><ref name=ref49/>
Enaka je zgodba o faraonu Kafreju ([[Kefren]]). V poglavju 127-128 Herodot piše:
:''Ko je Keops umrl, ga je na kraljevskem prestolu nasledil brat Kefren. Obnašal se je enako kot njegov predhodnik in vladal 56 let. Skupaj sta vladala 106 let. V tem času se za Egipčane ni dogajalo nič drugega kot zlo. Templji so ostali zaprti in se v tam času niso odprli''.<ref name=ref41/><ref name=ref48/> <ref name=ref49/>
Herodot zgodbo o zlih kraljih končuje v poglavju 128 z besedami:
: ''Zaradi sovraštva do obeh kraljev Egipčani niso z veseljem izgovarjali njunih imen. Še več! Njuni piramidi so imenovali po pastirju Filitisu, ki je takrat v njeni okolici pasel svoje črede.''<ref name=ref41/><ref name=ref48/> <ref name=ref49/>
==Sklici==
| |||