Rimski vrelec: Razlika med redakcijama

Blizu [[Kotlje|Kotelj]] je ob ''rimski cesti'' ''Celeia'' - ''Virunum'' pri izviru [[Slatina (voda)|mineralne vode]] že v [[Rimska doba|Rimski dobi]] stala postojanka. Vrelec so pričeli gospodarsko izkoriščati konec 19. stoletja v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ko so tu postavili manjše zdravilišče znano kot ''Römerquelle'', kjer še danes izvira alkalična in brezžveplena zdravilna hotuljska slatina, ki je skozi stoletja ohranila nespremenjene kemijske sestavine in vsebnosti naravnega [[Ogljikov dioksid|plina CO₂]]_. Leta 2009 je izdelana poglobljena Balneološka študija te mineralne vode pod vodstvom najuglednejšega slovenskega balneologa Prof. Dr. Janeza Kraševca v kateri jo primerja z najboljši mimineralnimi vodami v Evropi. Voda iz vrelcev je temperature okoli 8°C in ocenjeno je, da se je danes porazgubi v zemljo in druge potoke okoli 112.000 L/ dan.