Keops: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Srednje kraljestvo: nadaljevanje |
|||
Vrstica 176:
Literarna mojstrovina iz Trinajste dinastije, ki govori o Kufuju, je slavni [[Westcarjev papirus]], v katerem je bil Kufu priča čudežu in prejel prerokbo maga z imenom Dedi. Kufu je v zgodbi opisan dvoumno. Po eni strani je opisan kot neusmiljen vladar, ker je zapornika obsodil na smrt z obglavljenjem, da bi preskusil Dedijevo magično moč, po drugi strani pa kot vedoželjen, razumen in plemenit: sprejel je Dedijevo ogorčenje in kasnejšo alternativno ponudbo za zapornika, raziskal okolišćine in vsebino Dedijeve prerokbe in ga nazadnje raodarno nagradil. Protisloven Kufujev opis je med egiptologi in zgodovinarji še vedno predmet razprav. Starejši egiptologi in zgodovinarji, kot so Adolf Erman, Kurt Heinrich Sethe in Wolfgang Helck, so Kufujev značaj ocenili kot brezsrčen in brezbožen. Nagibali so se k starogrškemu izročilu [[Herodot]]a in [[Diodor Sicilski|Diodorja Sicilskega]], ki sta Kufuja opisala pretirano negativno, in zanemarili egipčansko izročilo, ki je bilo vedno pozitivno.<ref name=ref42>Adolf Erman: ''Die Märchen des Papyrus Westcar I. Einleitung und Commentar'', Mitteilungen aus den Orientalischen Sammlungen, Heft V, Staatliche Museen zu Berlin, Berlin 1890.</ref><ref name=ref43>Verena M. Lepper: ''Untersuchungen zu pWestcar. Eine philologische und literaturwissenschaftliche (Neu-)Analyse'', Ägyptologische Abhandlungen, Band 70, Harrassowitz, Wiesbaden 2008, ISBN 3-447-05651-7.</ref><ref name=ref44>Miriam Lichtheim: ''Ancient Egyptian literature: a book of readings. The Old and Middle Kingdoms, Band 1'', University of California Press 2000 (2. Auflage), ISBN 0-520-02899-6.</ref><ref name=ref45>Friedrich Lange: ''Die Geschichten des Herodot'', Band 1, str. 188–190.</ref>
[[Slika:ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp RosicrucianEgyptianMuseum.png|thumb|right|250px|[[Sanjska stela]] [[Tutmoz IV.|Tutmoza IV.]], reprodukcija]]▼
Drugi egiptologi, na primer Dietrich Wildung, imajo Kufujev ukaz za dejanje usmiljenja: če bi Dedi uspešno opravil svojo čarovnijo, bi ujetnik oživel. Wildung domneva, da je bila Dedijeva zavrnitev aluzija na spoštovanje, ki so ga Egipčani kazali do človeškega življenja. Stari Egipčani so menili, da se človeškega življenja ne sme zlorabiti za črno magijo in podobne vražje zadeve. Verena Lepper in Miriam Lichtheim sumita, da je bil dvoumen Kufujev opis natančno tisto, kar je avtor načrtoval: Kufuju je nameraval pripisati misteriozen značaj.<ref name=ref41/><ref name=ref42/><ref name=ref43/><ref name=ref44/><ref name=ref45/>
===Novo kraljestvo===
▲[[Slika:ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp RosicrucianEgyptianMuseum.png|thumb|right|
V [[Novo egipčansko kraljestvo|Novem kraljestvu]] sta se Kufujeva nekropola in lokalni mrtvaški kult reorganizirala in Giza je ponovno postala pomembno gospodarsko in kultno središče. Med [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajsto dinastijo]] je faraon [[Amenhotep II.]] zgradil spominski tempelj in v bližini Velike sfinge postavil svojo [[Stela|stelo]]. Njegov sin in prestolonaslednik [[Tutmoz IV.]] je sfingo izkopal iz peska in pred njene prednje šape postavil spominsko [[Sanjska stela|Sanjsko stelo]]. Napisa na obeh stelah sta podobna, vendar noben ne pove, kdo je Veliko sfingo zgradil.<ref name=ref5/><ref name=ref10/><ref name=ref41/>
[[Slika:Ring of Cheops.jpg|thumb|right|300px|Zlat pečatni prstan s Kufujevim imenom, Šestindvajseta dinastija]]
Na koncu Osemnajste dinastije je bil na satelitski pitamidi kraljice Henutsen (G1-c) na Kufujevi nekropoli zgrajen tempelj boginje [[Izida|Izide]]. Med Enaindvajseto dinastijo se je tempelj razširil, med Dvaindvajseto dinastijo pa se je širitev nadaljevala. V tem obdobju je bilo več Izidinih svečenikov, ki so bili hkrati Kufujevi svečeniki (''Hem-netjer-Khufu''). Iz tega obdobja je pečatni prstan z imenom svečenika Neferibrêja, ki so ga odkrili v Gizi.<ref name=ref5/><ref name=ref10/><ref name=ref41/>
===Pozno obdobje===
V poznem obdobju so se na veliko, morda za srečo, prodajali [[skarabej]]i s Kufujevim imenom. Več kot trideset skarabejev se je ohranilo. V Izidinem templju je na ogled družinsko drevo njenih svečenikov v obdobju od 670 do 488 pr. n. št. Iz istega obdobja je tudi slavna [[Inventarna stela]], na kateri sta imeni Kufuja in njegove žene Henutsen. Sodobni egiptologi se sprašujejo, ali so ga v tistem obdobju res še častili, in domnevajo, da je bil bolj zgodovinski simbol Izidinega templja.<ref name=ref5/><ref name=ref10/><ref name=ref41/><ref>Gunnar Sperveslage: ''Cheops als Heilsbringer in der Spätzeit'', Sokar 19 (2009): 15–21.</ref>
==Sklici==
| |||