Branko Berčič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
m obnovljena hiperpovezava |
||
Vrstica 15:
Obiskoval je gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in se po končani maturi (1946) vpisal na študij [[slavistika|slavistike]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1950 in kasneje (1965) prav tam promoviral za [[doktorat|doktorja]] literarnih znanosti] z disertacijo ''Mladost [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]] ter osnove in začetki njegovega delovanja''.
V letu 1951 se je zaposlil v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] kot [[bibliotekar]], kjer je postal vodja rokopisnega oddelka in napredoval do bibliotekarskega svetovalca. Nekaj let je opravljal delo pomočnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Slovenije, vendar je že leta 1972 ponovno začel službovati v NUK-u kot vodja bibliotekarskega strokovnega in raziskovalnega centra, pomočnik ravnatelja in ravnatelj (1976–1980). Od 1981 je bil pogodbeni višji predavatelj na katedri za knjižničarstvo [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoške akademije v Ljubljani]], naslednje leto pa se je tam redno zaposlil. Leta 1987 je bil imenovan za predstojnika [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za bibliotekarstvo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], katerega ustanovitelj je. Leto kasneje je bil izvoljen v naziv rednega profesorja za [[bibliotekarstvo]]. Upokojil se je 1990 in prejel naziv [[zaslužni profesor]]. 26. aprila 2010 ga je predsednik Republike Slovenije, [[Danilo Türk]], odlikoval z [[Red za zasluge (Slovenija)|zlatim redom za zasluge]] za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in literarne zgodovine.<ref>http://www.
Berčičevo literarnozgodovinsko raziskovanje je osredotočeno na dve področji: na [[protestantizem]] in [[književnost 19. stoletja]]. Napisal je mnogo [[spremna beseda|spremnih besed]] v vrsti faksimiliranih izdaj slovenskih protestantskih piscev: [[Primož Trubar]] ''Abecedarium'', ''Ena duhovska pejsen zuper Turke'', ''Catechismus'', [[Hieronymus Megiser]] ''Das Vaterunser'' ''(Očenaš),'' [[Jurij Dalmatin]] ''Biblia'', [[Adam Bohorič]] ''Articae horulae'' ''(Zimske urice)'' in nekaterih glavnih piscev 19. (in 20.) stoletja: [[Aškerc]], [[Jurčič]] (spremna beseda ''[[Deseti brat|Desetega brata]]''), [[Gregorčič]], [[Kersnik]] in [[Ivan Cankar|Cankar]]. Predvsem pa se je ukvarjal z [[Ivan Tavčar|Ivanom Tavčarjem]]. Poleg vrste člankov je o njem napisal tudi disertacijo z naslovom ''Mladost Ivana Tavčarja''.
| |||