Jean-Paul Marat: Razlika med redakcijama

Jean Paul Marat (francosko: [ʒɑ̃pɔl maʁa]; 24 May 1743 – 13 July 1793), je bil francoski teoretik, znanstvenik in fizik. Bil je najbolje poznan kot vsestranski novinar iz časov francoske revolucije. Priznan je bil predvsem zaradi svojega ostrega tona in vztrajnosti. Nasprotoval je takratnim voditeljem in se zavzemal za pravice francoskega prebivalstva, hkrati pa je bil goreč zastopnik nižjega in srednjega sloja, oziroma tako imenovanih 'sans-culottes'. V svoja uporniška besedila je vključeval tudi ideje razsvetljencev (Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau) ter jih objavljal v časopisih in letakih. Eno izmed njegovih najpomembnejših del, v katerem je zagovarjal ljudstvo, L'Ami du peuple (Prijatelj ljudstva), pa ga je neuradno povezovalo z republikansko skupino Jakobinci, ki je na oblast prišla junija leta 1793.

13. julija leta 1793 ga je umorila Charlotte Corday, po smrti pa je Marat postal ikona Jakobincev.

 

 

Pred dokončno selitvijo v Pariz leta 1776, je Marat objavil še Enquiry into the Nature, Cause, and Cure of a Singular Disease of the Eyes.

 

 

Jean Paul Marat se je v svojem življenju ukvarjal tako z politiko kot z znanostjo. Kakorkoli, leta 1789 je ob sklicu generalnih stanov popolnoma opustil znanstveno kariero in se posvetil samo še politiki. Na njegova dela je imelo zelo velik vpliv delo Abbé Sieyèsa »Qu'est-ce que le Tiers État?« (What is the Third Estate?).

S sklicem generalnih stanov se je Jean Paul Marat posvetil izključno politiki in tako Januarja 1789 objavil »Offrande à la Patrie« ("Ponudba narodu"), ki se je dotaknila nekaterih istih točk kot znameniti Abbé Sieyès »Qu'est-ce que le Tiers État?« ("Kaj je tretji stan?"). Temu je sledil "Supplément de l'Offrande" marca, julija pa je sledil na tedanjo politiko vplivno delo »La Constitution, ou Projet de déclaration des droits de l'homme et du citoyen«.

Njegovo delo, ki se tudi oklepa politike in po katerem je nedvomno tudi najbolj znan, je izšlo leta 1789 z naslovom L’Ami du Peuple (Prijatelj ljudi).

 

12. septembra 1789 je Marat začel svoj časopis, z naslovom »Publiciste parisien«, preden je štiri dni pozneje spremenil ime v »L'Ami du peuple«. S tega položaja je pogosto napadal najbolj vplivne in močne skupine v Parizu, vključno z Ustavno skupščino ter ministri in tudi zahteval, da so plemiči izključeni iz skupščine. Zaradi svojih agresivnih napadov na popularnega ministra za finance Jacques Neckerja, je bil skoraj aretiran in je bil prisiljen pobegniti v London. Maja se je vrnil v Pariz, da bi nadaljeval z izdajo »L'Ami du peuple« in junija 1790 na kratko vodil drugi časopis pod imenom »Le Junius français«, imenovan po zloglasnem angleškem kritiku Juniusu. Marat se je pri izdaji časopisov soočil tudi s problemom ponarejevalcev, ki so izdajali ponarejene različice »L'Ami du peuple«, zaradi česar je kasneje pozval k policijskemu posredovanju, ki je bilo uspešno in je tako Jean Paul Marat ostal edini avtor tega časopisa.

 

Na začetku junija leta 1793 se je moral Marat zaradi poslabšanja svoje kožne bolezni umakniti iz javnosti in tako je s pisanjem nadaljeval doma. Ker je javno nasprotoval Žirondincem, ki so bili takrat na oblasti, si je nabral veliko sovražnikov. Vse to je vodilo do njegovega umora, 13. julija 1793.

 

== Viri in literatura ==

 

Weiss, Peter. Preganjanje in umor Jean-Paul Marata (2001), Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče