Libijska puščava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Geografija: slog |
→Prva svetovna vojna: nadaljevanje |
||
Vrstica 111:
===Prva svetovna vojna===
Po italijanski zasedbi Libije v italijansko-turški vojni leta 1911-1912, je puščava postal prizorišče dvajset let trajajočih spopadov med Italijani in arabskim politično-verskim redom [[senusi]] s središčem na Jebel Akhdarju v Cirenajki in oazi Kufra. Spopadi so se končali leta 1931 z zmago Italijanov.
===Sodobne raziskave===
V 30. letih 20. stoletja je bila Libijska puščava prizorišče raziskav in kartografiranja, ki sta jih opravljala italijanska kopenska vojska in zračne sile. Po jugovzhodni Libiji in južnem Egiptu so potovali tudi drugi raziskovalci, med njimi Ralph Bagnold in Laszlo Almasy, ki so iskali izgubljeno oazo Zerzura. Bagnold je odpotoval tudi v severni [[Čad]] v depresijo Mourdi. Svoja odkritja je opisal v knjigi ''Libijske peščine: Potovanje po mrtvem svetu'', izdani leta 1935.
===Druga svetovna vojna===
Med drugo svetovno vojno je bilo ozemlje severovzhodne Libijske puščame med El Agheilo in egiptovsko mejo prizorišče težkih bitk med silami osi in zahodnimi zavezniki. Obdobje je znano kot Zahodna puščavska kampanja. Globlje v puščavi so se italijanske motorizirane saharske enote ''Compagnie Auto-Avio Sahariane'' spopadale z britansko ''Long Range Desert Group'' iz Egipta in francoskim svobodnim ''Régiment de Tirailleurs Sénégalais du Tchad'' iz Čada. Večje vojaške akcije so bile obleganje Giarabuba (zdaj Džaghbub), bitka za Kufro in pohod na Murzuk. Vse akcije so bile leta 1941.<ref>Pitt, str. 235-240.</ref>
V peščenem morju Calanshio je na svojem prvem borbenem poletu leta 1943 strmoglavil ameriški bombnik ''Lady Be Good''. Njegove razbitine so odkrili leta 1958 200 km severno od Kufre.
==Sklici==
| |||