Bukarešta: Razlika med redakcijama

odstranjenih 13 zlogov ,  pred 2 letoma
pravopis
(pravopis)
Trideset let pozneje, leta 1574 in 1575, kot tudi leta 1594, se je prebivalstvo v Bukarešti povečalo kljub vse večjemu davku [[Visoka porta|Visoki porti]]. Poleg tega je sodelovala v bojih [[Mihael Hrabri|Mihaila Viteazula]] proti osmanski vojski, ki so na koncu ostali neuspešni <ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 13.</ref>. Po tem jo je osvojil veliki vezir Koca Sinan paša avgusta 1595 po bitki pri mestu Călugăreni. Prišlo je do požara. Jeseni istega leta se je zgodila druga bitka v bližini Bukarešte, med katero so se Turki umaknili in uničili del mesta. Zato se je knežji sedež do leta 1626 preselil v Târgoviște. Kmalu po prevzemu oblasti je princ Aleksandru Coconul 10. novembra 1626, je rezidenco preselil nazaj v Bukarešto.
 
Po 1632 je princ [[Matej Basarab]], zadnji iz vladajoče vlaške družine na prestolu, v Bukarešti zgradil številne stavbe. Zaradi napetega odnosa z Osmani se je princ preselil v Târgoviște okoli leta 1640. Knežji sedež je ostal v Bukarešti. Naslednik Basaraba, princ [[Konstantin Șerban]], se je po prevzemu funkcije maja 1654 ponovno preselil v Bukarešto. Naslednje leto je sedež današnje Narodne banke služil uporu pehote proti bojarjem. Ob nemirih se je princ Șerban umaknil v Târgoviște, preselil knežji sedež in mesto prepustil požaru.
 
Po ustoličenju je princ Gheorghe Ghica 20. decembra 1659 knežji sedež prenesel v Bukarešto. V istem letu je bilo mesto pod pritiskom Osmanskega cesarstva in edina rezidenca vojvod. Bukarešta je tega leta ostala končno deželni sedež Vlaške. Leta 1668 je princu v Bukarešto sledilo pravoslavno versko vodstvo. V tem obdobju se je prebivalstvo povečalo na približno 60.000 in se razširilo na 21 okrožjih (tako imenovanih ''mahalale''). Takrat je bilo v mestu okoli 100 cerkva <ref>So mutmaßt {{Webarchiv | url=http://eeo.uni-klu.ac.at/index.php/Bukarest_%28Stadt%29 | wayback=20090213040838 | text=Joachim Vossen: Bukarest, Uni Klagenfurt am 11. September 2008}}.</ref>. V času vladavine Șerbana I. Cantacuzina in Constantina Brâncoveanuja je Bukarešta doživela daljše obdobje razcveta. Po naročilu knezov so zrastle prve bolnišnice, tiskarna, šole, številne cerkve, pojavila seje palača Mogoșoaia in čudovita glavna cesta Podul Mogoșoaia. Moči lačen princ Brâncoveanu pa je tudi odpravil župana in mestni svet in si pridržal pravico do vladanja ref>Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 42, 2008.</ref>.
Velik požar v komercialnem delu mesta je 23. marca 1847 uničil okoli 2000 hiš. Po požaru je sledila načrtovana rekonstrukcija. Naslednje leto je bila Bukarešta središče vlaške revolucije. Revolucija, ki se je začela 11. junija 1848, je bila krvavo zatrta tri mesece kasneje zvečer 13. septembra na gori Spirei. Spomenik na tej točki danes spominja na dogodek. Med letoma 1853 in 1856 so Bukarešto zaporedoma zasedale ruske, turške in avstrijske vojske.
 
Kot prvo romunsko mesto so v Bukarešti maja 1857 uvedli kerozinske svetilke za cestno razsvetljavo. <ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 22.</ref> V istem letu se je po odloku sultana v Bukarešti sestal ''Diwan'' - ad hoc skupščina. Ta je 9. oktobra 1857 sprejela resolucijo, ki je opredelila združitev Romunije v državo.
 
=== Prestolnica Romunije, industrializacija do 1. svetovne vojne ===
=== Bukarešta v 2. svetovni vojni ===
[[Slika:IICCR C057 Red Army Bucharest.jpg|thumb|hochkant|left|Sile rdeče armade v Bukarešti, 1944]]
[[Slika:Bucharest bombed April 4, 1944 2.jpg|thumb|Postaja „Gara de Nord“ med bombardiranjem ameriške vojske 4. aprila 1944]]
V drugi svetovni vojni se je po začetni nevtralnosti 23. novembra 1940 Romunija pridružila [[Trojni pakt |Trojnemu paktu]]. Neposredna posledica tega je bilo 4. septembra 1940 oblikovanje železne garde in general Ion Antonescu prisilil Karla II. v odstop v korist svojega 19-letnega sina Mihaija. Mesec dni kasneje, 8. oktobra, so nemške sile prešle romunsko mejo. Kmalu zatem se je [[Wehrmacht]] preselil v Bukarešto. Januarja 1941 ni uspel poskus državnega udara ultra-desničarskih legionarjev železne garde proti totalitarni vladi Antonescua. Med tridnevno akcijo železne garde med 21. in 23. januarja je bilo ubitih najmanj 120 bukareštanskih Judov, večina njih v gozdu v bližini Jilava v pokolu.
 
Aprila 1944 so Bukarešto dosegle ameriške in britanske zračne sile. 4. aprila 1944 je prišlo do prvega večjega napada letalstva ZDA. V tem napadu je padlo 875 ton bomb. Glavna železniška postaja (Gara de Nord) je bila tudi bombardirana. Del bomb je padlo na stanovanjska območja. Bilo je veliko civilnih žrtev.
V štirih desetletjih po drugi svetovni vojni se je mestno prebivalstvo povečalo za več kot dvakrat. Še posebej na obrobnih območjih je Bukarešta postala veliko gradbišče. Mesto se je v tem času potrojilo na 21.700 hektarov. To so še posebej kmetje v mestu našli nova delovna mesta v velikih industrijskih podjetjih. S seboj so prinesli svoj podeželski način življenja, ki določa podobo vse do danes. <ref>Axel Barner: Bukarest Bild in der Deutschsprachigen Gegenwartsliteratur vom 21. Juli 2008 [http://www.e-scoala.ro/germana/axel_barner.html (online)].</ref> Da bi zadovoljili veliko povpraševanje po stanovanjih, je komunistična uprava začela obsežen stanovanjski program.
[[Slika:1977 Biserica Ienei foto 5.jpg|thumb|hochkant|Potres, 1977]]
[[Slika:View from the Palace of Parliament in Bucharest.jpg|thumb|Pogled iz palače Parlamenta na Bulevardul Unirii]]
 
''Bukareštanska deklaracija'' (Izjava za zagotavljanje miru in varnosti v Evropi) je bila sprejeta v obdobju od 4. do 6. julija 1966 na konferenci Varšavskega pakta. <ref>[http://www.bpb.de/publikationen/53E7K6,4,0,Vom_Kalten_Krieg_zur_%C4ra_der_Entspannung.html Manfred Görtemaker: Vom Kalten Krieg zur Ära der Entspannung, bpb.de vom 9. August 2008].</ref>
Do nedavnega so bile regije, ki obkrožajo Bukarešto, večinoma podeželje, po letu 1989 pa so se začela graditi predmestja v okolici Ilfovske županije. Nadaljnja urbana konsolidacija naj bi potekala konec leta 2010, ko naj bi začel veljati načrt "Bukareški metropolitanski prostor", ki bo vključeval dodatne občine in mesta iz Ilfova in drugih sosednjih okrožij. <ref>{{cite web|title=BMA will be extended to the Danube|url=http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160517125859/http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|dead-url=yes|archive-date=17 May 2016|date=13 June 2011}}</ref>
=== Podnebje ===
Ob uporabi najblažje izoterme 0 ° C za najhladnejši mesec ima Bukarešto vlažno kontinentalno podnebje ''Dfa'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Pri uporabi izoterma -3 ° C je podnebje stičišče med kontinentalnim in ekstremno spremenljivim toplim oceanskim in hladnim subtropskim. Zaradi svojega položaja na romunski planoti je lahko pozimi vetrovno. Zimske temperature pogosto padajo pod 0 ° C, včasih celo do -20 ° C. Poleti je povprečna temperatura 23 ° C (povprečje za julij in avgust). Temperature v središču mesta pogosto segajo od 35 do 40 ° C. Čeprav so povprečne količine padavin in vlažnost v poletnih mesecih nizke, se občasno pojavijo nevihte. Spomladi in jeseni dnevne temperature variirajo med 17 in 22 ° C, padavine spomladi pa so večje kot poleti, pogostejša pa so blažja obdobja dežja.
== Demografija ==
Po popisu leta 2011 je v mestnih mejah živelo 1.883.425 prebivalcev, kar je zmanjšanje števila, zabeleženega v popisu leta 2002. To zmanjšanje je posledica nizkega naravnega prirasta, pa tudi zaradi preusmeritve prebivalstva iz samega mesta v sosednja majhna naselja, kot so Voluntari, Buftea in Otopeni. V študiji, ki so jo objavili Združeni narodi, je Bukarešta dosegla 19. mesto med 28 mesti, ki so zabeležila močan upad prebivalstva od leta 1990 do sredine leta 2010. <ref>{{Cite web|url = http://www.incont.ro/social/orasele-care-isi-pierd-locuitorii-bucurestiul-in-top-20-localitati-ale-lumii-cu-cea-mai-mare-rata-de-scadere.html|title = Orașele care își pierd locuitorii. Bucureștiul, în topul localitatilor lumii cu cea mai mare rată de scădere a populației|date = 9 February 2014|accessdate = |website = inCont.ro|publisher = |last = |first = }}</ref>
Približno 96,6% prebivalstva v Bukarešti je Romunov<ref>{{cite web |url=http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |title=Archived copy |accessdate=2012-02-17 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120719063019/http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |archivedate=19 July 2012 |df=dmy-all }}</ref>. Druge pomembne etnične skupine so Romi, Madžari, Judje, Turki, Kitajci in Nemci. Relativno majhno število je Grkov, Američanov, Francozov, Armencev, Lipovancev in Italijanov. Ena od večinoma grških sosesk je bila Vitan - kjer je živelo tudi judovsko prebivalstvo (s populacijo 69.885 (10,9%) od skupaj 639.040, po popisu 1930, Judje so bili druga največja etnična skupina v Bukarešti); bili so bolj prisotni v Văcărești in na območjih okoli trga Unirii.
 
V zvezi z versko pripadnostjo je 96,1% prebivalstva pravoslavnih, 1,2% rimskokatoliških, 0,5% muslimanskih in 0,4% romunsko grških katolikov. Kljub temu se samo samo 18% prebivalstva katere koli vere obiskuje obrede le enkrat na teden. Pričakovana življenjska doba prebivalcev Bukarešte v letih 2003-2005 je bila 74,14 leta, kar je približno dve leti višje od romunskega povprečja. Pričakovana življenjska doba žensk je bila 77,41 leta, v primerjavi s 70,57 leti za moške.
 
== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo v Bukarešti je osredotočeno na industrijo in storitve, pri čemer so storitve v zadnjih desetih letih še vedno pomembne. Sedež 186.000 podjetij, vključno z skoraj vsemi velikimi romunskimi podjetji, je v Bukarešti. Pomemben vir rasti od leta 2000 je bilo hitro rastoč nepremičninski in gradbeni sektor. Bukarešta je tudi največji romunski center za informacijsko tehnologijo in komunikacije in je dom številnim programerskim podjetjem. Največja romunska borza, Bukareštanska borza, ki je bila decembra 2005 združena z elektronsko borzo v Bukarešti Rasdaq, igra pomembno vlogo v mestnem gospodarstvu.
 
V Bukarešti delujejo mednarodne verige supermarketov, kot so Carrefour, Cora in METRO. Mesto raste v prodaji na drobno, kjer se vsako leto odprejo supermarketi in hipermarketi. Tu so luksuzne blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Hermes, Gucci, Armani, Hugo Boss, Prada, Calvin Klein, Rolex, Burberry in mnogi drugi. Tržnice in veliki nakupovalni centri so bili zgrajeni od konca devetdesetih let, kot so AFI Palace Cotroceni, Sun Plaza, nakupovalno mesto Băneasa, Plaza Romunija, nakupovalni center Unirea in center Liberty. Tradicionalne maloprodajne arkade in trgi so na Oborju.
 
== Kultura==
[[File:Triumphbogen Bukarest.jpg|thumb|200px|''Slavolok zmage'']]
[[File:Libraria Carturesti Carusel - Interior ziua.jpg|thumb|200px|Notranjost knjigarne Cărturești Carusel]]
[[File:Statuie Caragiale - Hotel Intercontinental.jpg|thumb|180px|left|Kip Ion Luca Caragiale blizu InterContinental Bucharest]]
Morda je najpomembnejša '''[[Palača parlamenta, Bukarešta |palača Parlamenta]]''', zgrajena leta 1980 v času vladavine komunističnega diktatorja Nicolaa Ceaușesca. Je največja stavba parlamenta na svetu. V palači so romunski parlament (poslanska zbornica in senat), pa tudi Narodni muzej sodobne umetnosti. Stavba se ponaša z enim največjim kongresnih centrov na svetu.
 
254.081

urejanj