Arhaična Grčija: Razlika med redakcijama

odstranjenih 9 zlogov ,  pred 2 letoma
pravopis
(Bot: Datoteka Detail_from_sophilos_dinos_zeus_hera_poseidon.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per c:Commons:Deletion requests/File:Detail from sophilos dinos zeus hera poseidon.jpg. Odstranjevanje.)
(pravopis)
== Politični razvoj ==
 
Politično se je v arhaičnem obdobju razvil [[polis]] (ali mestna država) kot prevladujoča enota politične organiziranosti. Številnim mestom po vsej Grčiji so vladali avtokratski voditelji, ki so se imenovali [[tiran]]i. V obdobju sta se razvila tudi pravo in sistem skupnega odločanja, kar dokazujejo najzgodnejši zakoniki in ustavni ustroj. Zdi se, da sta se do konca arhaičnega obdobja atenska in špartanska ustava razvili v svoji klasični obliki.
 
=== Razvoj polisov ===
{{glavni| Polis}}
Arhaično obdobje je pomembno za razvoj urbanizacije in zasnovo [[polis]]a, kot je bila uporabljena v klasični Grčiji. V [[Solon]]ovem času, če ne prej, je beseda ''polis'' dobila svoj klasični pomen <ref>{{harvnb|Hall|2007|p=41-43}}</ref>. Čeprav se je polis kot politična skupnost še vedno razvijal, je bil kot mestno središče dosežek 8. stoletja. Toda polis v arhaičnem obdobju ni postal prevladujoča oblika družbenopolitične organizacije po vsej Grčiji, na severu in zahodu države je prevladoval šele v klasičnem obdobju.
 
Urbanizacija je v arhaični Grčiji znana kot ''[[sinojkizem]]'' – združevanje več manjših naselij v eno samo mestno središče – in se je razvijala v večjem delu Grčije v 8. stoletju pr. n. št. [[Atene]] in [[Argos]] na primer sta se začela povezovati s posameznimi naselji po koncu tega stoletja. V nekaterih naseljih je to fizično poenotenje potrjeno z gradnjo obrambnega mestnega [[obzidje|obzidja]], kot se je zgodilo v [[Smirna|Smirni]] sredi 8. stoletja in [[Antični Korint|Korintu]] do sredine 7. st. pr. n. št.
Čeprav je na začetku klasičnega obdobja mesto Atene kulturno in politično prevladovalo vse do poznega 6 stoletja pr. n. št., ni bilo vodilna sila v Grčiji.
 
Poskus državnega udara, ki ga je vodil Kilon Atenski, je najzgodnejši dogodek v atenski zgodovini, ki je jasno potrjen v antičnih virih in se je odvijal okoli leta 636. Zdi se, da se je v tem času atenska monarhija že končala in jo je zamenjal [[arhont]] kot najpomembnejši izvršilni uradnik v državi, čeprav je bil le član atenske aristokracije (''eupatridae''). <ref>{{harvnb|Andrewes|1982|p=364-368}}</ref>
 
Prve zakone v Atenah je določil [[Drakon]] leta 621/0, a zakon o umoru je bil edini, ki je preživel klasično obdobje. Drakonov zakon je bil namenjen zamenjavi osebnega maščevanja kot prvi in edini odziv posameznika na kaznivo dejanje, storjeno proti njemu. <ref name="Cantarella 2005 239">{{harvnb|Cantarella|2005|p=239}}</ref> Zakonu pa ni uspelo preprečiti napetosti med bogatimi in revnimi, ki so spodbudile Solonove reforme. <ref>{{harvnb|Andrewes|1982|p=371}}</ref>
V 8. in 7. stoletju pr. n. št. so se Grki začeli širiti po Sredozemlju, Marmarskem morju in Črnem morju, ne le kot trgovci, ampak so se tudi naseljevali. Te grške kolonije niso bile kot rimske kolonije odvisne od matičnega mesta, ampak so bile neodvisne mestne države.
 
Grki so se naseljevali zunaj Grčije na dva različna načina: ustanavljali so stalna naselja, ki so bila oblikovana kot neodvisni polisi, ter trgovske postojanke, kar zgodovinarji imenujejo ''emporij'', ki so jih zasedali Grki in drugi. V prvi vrsti so se ukvarjali z izdelavo in prodajo blaga. Tako naselje so našli na na vzhodu v današnji severni [[Sirija|Siriji]] [[Al Mina]] in na zahodu na otoku [[Ischia]] (Pitekuza) v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]].
Prve grške kolonije so bile na [[Sicilija|Siciliji]]. Mnoge so ustanovili ljudje iz [[Halkida|Halkide]], pa tudi iz drugih grških držav, kot sta bili Korint in [[Megara]], in so bile zgodnje kolonije na tem območju. Do konca 8. stoletja pr. n. št. so bila grška naselja v južni Italiji že uveljavljena. V 7. stoletju pr. n. št. so se grški kolonisti razširili na območja, ki so bila naseljena. Na zahodu so kolonije ustanavljali skoraj do [[Marseille|Marseilla]], na vzhodu ob severnem Egejskem morju, Marmarskem in Črnem morju. Prevladujoči kolonizator v teh krajih je bil [[Milet]]. Ob istem času so zgodnje kolonije, kot so Sirakuze in Megara Hiblaja, začele tudi same ustanavljati kolonije.
 
[[File:Sphinx MET 11.185.jpg|thumb|200px|Sfinga – nagrobna plošča – stela (višina: 423,4 cm) mlade in majhne deklice, Atika, okoli 530 pr. n. št., Metropolitanski muzej umetnosti, (New York)]]
[[File:Cratère de Vix 0023.jpg|thumb|200px| Viksov krater, pomembna grška bronasta posoda za mešanje vina, najdena v grobu halštatske/La Tène kulture ''Dama iz Vixa'', Burgundija, Francija, okoli 500 pr. n. št.]]
V arhaičnem obdobju še niso bile vse primerne njive v Grčiji obdelane. Zdi se, da so bile majhne, kohezivne enote, skoncentrirane v bližini naselij. Bile so zelo razpršene, istočasno je raslo veliko različnih pridelkov, da bi zagotovili njihovo uporabo vse leto in da ne bi bilo preveč hudo, če bi kakšen pridelek propadel. [[Kolobarjenje]] je bilo v navadi, izmenično so gojili [[stročnice]] in [[žito]] ([[ječmen]] in zdrob), vsako drugo leto je bilo zemljišče v prahi. Kmetje so gojili tudi [[vinska trta|vinsko trto]], [[oljka|oljke]], sadje in zelenjavo ter poljščine za prodajo v lokalnih središčih in tujini. Živinoreja je bilo drugotnega pomena. Ovce in koze so gojili za meso, mleko, volno in gnojilo, vendar jih je bilo težko vzdrževati, velike črede so bile znak izjemnega bogastva. Skupina volov je precej povečala kmetijsko pridelavo, vendar je bila draga za vzdrževanje. Konji in velike črede goveda so bili domena zelo bogatih.
 
Ta vzorec se je verjetno razvil pred začetkom obdobja in ostal razmeroma dosledno ves čas. Ideja, da je sledilo obdobje pastirstva in da je kmetijstvo postalo prevladujoče v arhaičnem obdobju, ni podprto z arheološkimi ali literarnimi dokazi. Nobene tehnološke novosti v kmetijstvu se niso pojavile, razen morda povečana uporaba železnega orodja in intenzivnejša uporaba gnojil.
V tem obdobju so se v Grčiji pojavile človeške skulpture iz kamna v naravni velikosti. Navdih so dobili verjetno v staroegipčanskih kamnitih skulpturah. V Grčiji so ti kipi najbolje ohranjeni kot verski kipi in nagrobniki, enake tehnike pa so bile uporabljene tudi za kultne podobe.
 
Najbolj znane vrste arhaičnega kiparstva so [[kuros]] in [[kóre]], kipi mladega golega moškega in oblečene ženske v približni naravni velikosti ali večji, ki so bili razviti sredi 7. stoletja pred našim štetjem na Kikladih. Verjetno so prve kore predstavljale Nikandre, ki so bile posvečene [[Artemida|Artemidi]] v njenem [[tempelj|templju]] na [[Delos]]u med 660 in 650 pred našim štetjem. Kuros in kora sta se uporabljala za predstavljanje ljudi in božanstev. Nekateri kurosi, kot je ''[[Naksoški kolos]]'' iz okoli leta 600 pred našim štetjem, predstavljajo [[Apolon]]a, ''Kora Frazikleja'' pa predstavlja mlado žensko, katere grob je označevala.
V 6. stoletju kurosi iz Atike postanejo bolj realistični in naturalistični, vendar se ta usmeritev ni pojavila drugje v grškem svetu. V zadnjem delu 6. stoletja jih je vedno manj, saj se je eliti, ki je naročala kurose, zmanjšal vpliv. Okoli 480-ih niso bili več omenjeni.
Medtem ko so bili posamezni kosi, ki so sestavljali opremo, v uporabi do konca 8. stoletja, je prvi dokaz za kompleten oklep okoli leta 675 pred našim štetjem, ko je bil upodobljen na korintski vazi. Taktiko [[falanga|falange]], ki so jo uporabljali hopliti v klasičnem obdobju, se je verjetno uporabljala do sredine 7. stoletja; prej je veljal starejši slog bojevanja, pri katerem so se s kopji vrgli na sovražnika.
 
V pomorstvu se je v arhaičnem obdobju razvila [[triera]]. V 8. stoletju je grška mornarica začela uporabljati ladje z dvema vrstama vesel in zdi se, da so triere postale priljubljene v 7. stoletju. Korint je bil verjetno prvi kraj v grškem svetu, ki je sprejel triere sredi 7. stoletja pr. n. št. Šele sredi 6. stoletja je triera postala najbolj priljubljena oblika grške bojne ladje. Po Tukididu je bilo to obdobje prvih grških pomorskih bitk, ki jih datira v leto okoli 664 pr. n. št. <ref>{{harvnb|Snodgrass|1965|p=115}}</ref>
 
== Sklici ==
253.868

urejanj