Jože Karlovšek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 6:
Izpit za stavbenika je položil l. 1930. V letu 1948 je bil preveden v poklic višjega gradbenega tehnika. Poročen je bil z Julijo Weble, s katero sta imela otroke: Evo, Mileno, Janeza, Alenko in Matjaža.
Leta 1936 se je dokončno preselil v Domžale, kjer je 22. oktobra 1963 umrl.
Kot gradbeni strokovnjak je sodeloval pred drugo svetovno vojno pri gradnji tovarne Celuloza v Vidmu pri Krškem. Po vojni je sodeloval pri izgradnji nove Kartonažne tovarne v Ljubljani in pri izgradnji Papirnice na Količevem pri Domžalah. Zadnja zaposlitev je bila na Gradbeni srednji šoli v Ljubljani, kjer je predaval tehnične predmete in sestavljal strokovne učbenike. Leta 1931 je ustanovil in vodil tovarno za fino keramiko Dekor v Ljubljani. Projektiral in patentiral je votlo opeko za montažne opečne strope in preklade z imenom Radonka. Za svoja strokovna dela je prejel l. 1951 Prešernovo nagrado, kot sestavljalec najboljših tehničnih učnih knjig. Leta 1953 je prejel Iznajditeljsko spričevalo za postopek slikanja na les z lužnimi barvami. Leta 1960 je prejel Trdinovo nagrado za njegovo življenskoživljenjsko delo in prispevek k znanosti.
Jože Karlovšek je bil neutrudni raziskovalec slovenske stavbne dediščine in umetnostne obrti. Izdal je več knjig o slovenski hiši in o slovenskem ornamentu.
Karlovšek je bil vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk. Njegove zbrane bajke in pripovedke v rokopisu je v letu 2016 izdalo Društvo Slovenskih starovercev. Jože Karlovšek je priobčil v takratnem časopisu številne članke o umetnostni obrti, o keramiki in druge strokovne članke. Umetnosti zgodovinar dr. Nace Šumi je v l. 2006 napisal knjigo "Jože Karlovšek, poklic in poklicanost". Knjigo je izdalo Muzejsko društvo Domžale.