Vadi Maghara: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
sklici |
Zgodovina raziskav |
||
Vrstica 47:
'''Vadi Maghara''' ([[Arabščina|arabsko]] وادي المغارة Wādī al-Maġāra, Dolina jam) je arheološko najdišče na jugozahodnem [[Sinaj]]u, [[Egipt]]. Na njem so faraonski spomeniki in rudniki [[turkiz]]a iz [[Staro egipčansko kraljestvo|Starega]], [[Srednje egipčansko kraljestvo|Srednjega]] in [[Novo egipčansko kraljestvo|Novega egipčanskega kraljestva]]. V Starem Egiptu so ga imenovali ''Turkizne terase''.<ref name=ref1>G. D. Mumford: ''Wadi Maghara'' v Kathryn A. Bard in Steven Blake Shubert, urednika: ''Encyclopedia of the Archeology of Ancient Egypt'', New York: Routledge, 1999, str. 875-876.</ref><ref name=ref1a> Rainer Hannig: ''Großes Handwörterbuch Ägyptisch-Deutsch: (2800 – 950 v. Chr.)''. Mainz 2006, str. 1178.</ref>
==Zgodovina raziskav==
Arheološko najdišče je leta 1809 odkril nemški raziskovalec [[Arabija|Arabije]] in [[Palestina|Palestine]] Ulrich Jasper Seetzen. Najdišče je prvi raziskoval pruski egiptolog Richard Lepsius (1845). V letih 1854 do 1866 je britanski major C.K. McDonald poskušal rudariti turkiz, vendar mu to ni uspelo. Odkril je samo nekaj konic puščic in drugih drobnih predmetov in zato raziskave opustil. V letih 1868 in 1869 je bila v Vadiju Maghara odprava angleške Ordnance Survey, leta 1932 odprava Harvardske univerze in v obdobju od 1967 do 1982 nekaj izraelskih odprav.<ref name=ref1/>
==Sklici==
| |||