Keops: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
urejanje |
ime |
||
Vrstica 31:
Večino dokumentov, ki omenjajo Kufuja, so napisali egipčanski in grški zgodovinarji okoli leta 300 pr. n. št. Kufu je v njih predstavljen protislovno: medtem ko se je njegova kulturna dediščina ohranjala tako v [[Staro egipčansko kraljestvo|Starem]] kot [[Novo egipčansko kraljestvo|Novem kraljestvu]], ga [[Maneton]], [[Diodor Sicilski|Diodor]] in [[Herodot]] predstavljajo zelo negativno. Zaradi teh opisov je slika Kufujeve osebnosti še vedno nejasna.<ref name=ref5/><ref name=ref10/>
==Ime==
Kufujevo ime je bilo posvečeno bogu zemlje [[Hnum]]u, kar morda kaže na naraščanje Hnumove priljubljenosti in verskega pomena. Več kraljevskih in verskih naslovov, uvedenih v tem času, morda kaže, da so egipčanski faraoni poskušali poudariti svoje božansko poreklo in položaj z izbiranjem uradnih kartušnih imen po določenih bogovih. Kufu je nase morda gledal kot na božanskega stvarnika, se pravi, da si je pripisal vlogo, ki jo je imel bog Hnum kot bog zemlje, stvaritve in rasti in je zato bogovo ime povezal s svojim. Kufujevo ime pomeni ''»Hnum me ščiti«''.<ref>''BBC - History – Khufu''. Pridobljeno 10. marca 2018.</ref><ref>Rosalie F. Baker, Charles F. Baker: ''Ancient Egyptians: People of the Pyramids'', Oxford Profiles Series, Oxford University Press, 2001, ISBN 0195122216, str. 33.</ref>
Zanimivo je, da je faraon uporabljal dve zazličici svojega rojstnega imena: ''Hnum-kuf'' in ''Kufu''. Prva (popolna) različica jasno kaže Kufujevo versko privrženost Hnumu, druga (krajša) različica pa tega ne kaže. Zakaj je faraon uporabljal krajšo različico, v kateri ni Hnumovega imena in njegove povezave s tem bogom, ni znano. Mogoče je, da krajša različica imena ni pomenila povezave z nobenim bogom.<ref name=ref5/><ref name=ref10/>
Kufu je dobro znan po njegovem heleniziranem imenu Keops ([[Grščina|grško]] Χέοψ, Heops) in manj znan po drugem heleniziranem imenu Súfis (grško Σοῦφις).<ref name=ref5/><ref name=ref10/> Redka različica imena, ki jo je uporabljal [[Jožef Flavij]], je Sofe (grško Σόφε).<ref name=ref2/> Arabski zgodovinarji, ki so pisali zgodbe o Kufuju in piramidah v Gizi, so ga imenovali Saurid ali Salhuk.<ref>Gerald Massey: ''The natural genesis, or, second part of A book of the beginnings: containing an attempt to recover and reconstitute the lost origins of the myths and mysteries, types and symbols, religion and language, with Egypt for the mouthpiece and Africa as the birthplace'', vol. 1, Black Classic Press, 1998, ISBN 1574780107, str. 224-228.</ref>
==Sklici==
| |||