Arhaična Grčija: Razlika med redakcijama

odstranjeni 104 zlogi ,  pred 2 letoma
lektoriranje
(lektoriranje)
'''Arhaična Grčija''' je bilo obdobje v [[Zgodovina Grčije|grški zgodovini]], ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do drugega perzijskega vdora v Grčijo 480 pred našim štetjem, del [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]], <ref>{{harvnb|Shapiro|2007|pp=1&ndash;2}}</ref> med [[Grška temna doba|grško temno dobo]] in [[Klasična Grčija|klasično Grčijo]]. Obdobje se je začelo z veliko rastjo grškega prebivalstva in vrsto pomembnih sprememb, ki so nastale v grškem svetu ob koncu 8. stoletja in bile povsem neprepoznavne z vidika začetka tega stoletja. Po mnenju Anthonyja Snodgrassa je arhaična doba v antični Grčiji omejena z dvema revolucijama v grškem svetu. Začelo se je s "strukturno revolucijo", ki je narisala "politični zemljevid grškega sveta" in vzpostavila ''[[polis]]e'', grške mestne države, in se končala z intelektualno revolucijo klasičnega obdobja. <ref>{{harvnb|Snodgrass|1980|p=13-19}}</ref>
 
Arhaično obdobje prikazuje razvoj grške [[politika|politike]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], mednarodnih odnosov, bojevanja in kulture. Postavilo je politične in kulturne temelje za klasično obdobje politično in kulturno. V arhaičnem obdobju sta se razvilirazvila grška [[pisava]], v kateri je bila napisana ohranjena zgodnja [[Starogrška književnost|grška literatura]], in monumentalno kiparstvo, začelo se je rdečefiguralno lončarstvo, [[hoplit]] postaneje postal jedro grške vojske. V Atenah [[Solon]] uresničuje najzgodnejše oblike demokracije, [[Klejsten]]ove reforme na koncu arhaičnega obdobja prinesejo atensko demokracijo, kot je bila v klasičnem obdobju. V [[Antična Šparta|Šparti]] so uvajali [[Likurg]]ove reforme, regija [[Mesenija]] je padlabila pod nadzornadzorom Šparte, uveden je bil razred [[helot]]ov, ustanovljena je bila [[Peloponeška zveza]], zaradi česar je Šparta postala prevladujoča sila v regiji.
 
== Zgodovina ==
[[File:Gymnasion and Palaestra in Olympia 2010 2.jpg|thumb|right|Gimnazij in palestra v Olimpiji, mesto antičnih olimpijskih iger. Arhaično obdobje se običajno začne s prvo olimpijado.]]
Beseda ''arhaičen'' izvira iz grške besede ''archaios'', kar pomeni 'star'. Toin se nanaša na obdobje v starogrški zgodovini prednanaša klasičnim. Zana obdobje napred splošno velja,klasičnim. daTrajalo je trajalo od začetka 8. stoletja do začetka 5. stoletja pr. n. št., mejnika sta prve olimpijske igre leta 776 pred našim štetjem in drugi perzijski vdor v Grčijo leta 480 pred našim štetjem, ki pomenitasta začetni in končni datum tega obdobja. Za arhaično obdobje je dolgo časa veljalo, da je bilo manj pomembno in zgodovinsko zanimivo kot klasično obdobje ter so ga proučevali kot predhodnika slednjega. V zadnjem času pa so arhaično Grčijo začeli študirati zaradi njenih dosežkov. S to ponovno presojo pomembnosti arhaičnega obdobja so nekateri znanstveniki nasprotovali izrazu ''arhaičen'', ker v angleščini pomeni primitivno in zastarelo. Noben predlagani izraz ni dobil široke podpore, zato je izraz še vedno v uporabi.
 
O arhaičnem grškem obdobju nimamo veliko pisnih dokazov. Nekaj opisov takratnega življenja je v poeziji in epigrafskih zapisih, pa tudi v zakonikih, napisih na votivnih darilih in epigramih na grobnicah. Vendar po količini jih ne moremo primerjati z zapisi za klasično obdobje. Kar manjka v pisnih dokazih, nadomeščajo bogate arheološke najdbe iz arhaičnega grškega sveta. Velik del našega znanja o klasični grški umetnosti izvira iz kasnejših rimskih kopij, kar pa je ohranjeno iz arhaičnega obdobja, je izvirna grška umetnost.
== Politični razvoj ==
[[File:Detail from sophilos dinos zeus hera poseidon.jpg|thumb|300px| Detajl z arhaične grške črnofiguralne keramike, ''dinos'' (vinska posoda), s prvo kočijo v procesiji, v kateri sta Zevs in Hera, in drugo s Pozejdonom in Amfitrito, 580–570 pr. n. št.]]
Politično se je v arhaičnem obdobju razvil [[polis]] (ali mestna država) kot prevladujoča enota politične organiziranosti. ŠtevilnaŠtevilnim mestamestom po vsej Grčiji so prišlavladali podavtokratski oblast avtokratskih voditeljevvoditelji, ki so se imenovali [[tiran]]i. V obdobju sta se razvila tudi pravo in sistem skupnega odločanja, zkar najzgodnejšimdokazujejo dokazom zanajzgodnejši zakonikezakoniki in ustavneustavni struktureustroj. Zdi se, da stesta se do konca arhaičnega obdobja atenska in špartanska ustava razvili v svoji klasični obliki.
 
=== Razvoj polisov ===
{{glavni| Polis}}
Arhaično obdobje je pomembno za razvoj urbanizacije in zasnovazasnovo [[polis]]a, kot je bila uporabljenouporabljena v klasični Grčiji. V [[Solon]]ovem času, če ne prej, je beseda ''polis'' dobidobila svoj klasični pomen <ref>{{harvnb|Hall|2007|p=41-43}}</ref>. in čepravČeprav se je polis kot politična skupnost še vedno razvijal, je bil kot mestno središče dosežek 8. stoletja. Toda polis v arhaičnem obdobju ni postal prevladujoča oblika družbenopolitične organizacije po vsej Grčiji, na severu in zahodu države je prevladoval šele v klasičnem obdobju.
 
Urbanizacija je v arhaični Grčiji znana kot ''[[sinojkizem]]'' – združevanje več manjših naselij v eno samo mestno središče – in se je razvijala v večjem delu Grčije v 8. stoletju pr. n. št. [[Atene]] in [[Argos]] na primer sta se začela povezovati s posameznimi naselji po koncu tega stoletja. V nekaterih naseljih je to fizično poenotenje označenopotrjeno z gradnjo obrambnega mestnega [[obzidje|obzidja]], kot se je zgodilo v [[Smirna|Smirni]] sredi 8. stoletja in [[Antični Korint|Korintu]] do sredine 7. st. pr. n. št.
 
Zdi se, da lahko razvoj polisa kot družbenopolitične strukture, ne pa zgolj geografskega poenotenja, pripišemo urbanizaciji, pa tudi precejšnjemu povečanju prebivalstva v 8. stoletju. Ta dva dejavnika sta ustvarila potrebo po novih oblikah politične organiziranosti, saj so politični sistemi iz začetka arhaičnega obdobja hitro postali nedelujoči.
{{Glej tudi| Atene#Zgodovina}}
[[File:Solon in Vatican Museums.JPG|thumb|right| Solon, arhaični zakonodajalec in pesnik, ki je reformiral atensko ustavo v začetku 6. st. pr. n. št.]]
Čeprav je na začetku klasičnega obdobja mesto Atene kulturno in politično prevladovalo vse do poznega 6 stoletja pr. n. št., ni bilo vodilna sila v Grčiji.
 
Poskus državnega udara, ki ga je vodil Kilon Atenski, je najzgodnejši dogodek v atenski zgodovini, ki je jasno potrjen v antičnih virih in se je odvijal okoli leta 636. Zdi se, da se je v tem času atenska monarhija že končala in jo je zamenjal [[arhont]] kot najpomembnejši izvršilni uradnik v državi, čeprav je bil le član atenske aristokracije (''eupatridae''). <ref>{{harvnb|Andrewes|1982|p=364-368}}</ref>
 
Prve zakone v Atenah je določil [[Drakon]] leta 621/0, a zakon o umoru je bil edini, ki je preživel klasično obdobje. Drakonov zakon je bil namenjen zamenjavi osebnega maščevanja kot prvi in edini odziv posameznika na kaznivo dejanje, storjeno proti njemu. <ref name="Cantarella 2005 239">{{harvnb|Cantarella|2005|p=239}}</ref> Zakonu pa ni uspelo preprečiti napetosti med bogatimi in revnimi, ki so spodbudile Solonove reforme. <ref>{{harvnb|Andrewes|1982|p=371}}</ref>
Leta 594/3 pr. n. št. je Solon postal arhont in mediator. <ref name=Andrewes-377>{{harvnb|Andrewes|1982|p=377}}</ref> Kaj točno je sestavljalo njegove reforme, je negotovo. Trdil je, da je odstranil zadolžne kamne (''horoi''), zasužnjeno zemljo je spremenil v svobodno posest in s tem podprl kmete. Zaradi odpustitve dolgov so bili prizadeti zemljiški posestniki. Solon je nakazal tudi odpravo suženjstva za dolžnike in določil meje, kdaj se lahko odobri atensko državljanstvo.
 
Solon je sprožil radikalno ustavno reformo. Plemenito rojstvo je pomenilo usposobljenost za uradnika z dohodki. Najrevnejši (''thetes'') niso mogli postati uradniki, lahko pa so se udeležili skupščine in sodišča, medtem ko so bili v najbogatejšem razredu (''pentacosiomedimni'') ljudje, ki so izpolnjevali pogoje za zakladnika in morda arhonta. Solon je ustanovil tudi svet štiristotih, ki je razpravljal o predlogih, ki so prišli nav skupščino. Končno, Solon je bistveno zmanjšal pristojnosti arhonta, ker je podelil državljanom pravico do pritožbe; njihov primer je bil obravnavan na skupščini.
 
==== Antična Šparta ====
=== Kolonizacija ===
[[File:Greek Colonization Archaic Period.svg|thumb|270px|Območja, naseljena z Grki ob koncu arhaičnega obdobja]]
V 8. in 7. stoletju pr. n. št. so se Grki začeli širiti po Sredozemlju, Marmarskem morju in Črnem morju, ne le kot trgovci, ampak so se tudi naseljevali. Te grške kolonije niso bile kot rimske kolonije odvisne od matičnega mesta, ampak so bile neodvisne mestne države v svojem imenu.
 
Grki so se naseljevali zunaj Grčije na dva različna načina: ustanavljali so stalna naselja, ki so jih ustanovili Grki, in so bila oblikovana kot neodvisni polisi, ter trgovske postojanke, kar zgodovinarji imenujejo ''emporij'', ki so jih zasedali Grki in drugi. V prvi vrsti so se ukvarjali z izdelavo in prodajo blaga. Tako naselje so našli na na vzhodu v današnji severni [[Sirija|Siriji]] [[Al Mina]] in na zahodu na otoku [[Ischia]] (Pitekuza) v [[Tirensko morje|Tirenskem morju]].
Prve grške kolonije so bile na [[Sicilija|Siciliji]]. Mnoge so ustanovili ljudje iz [[Halkida|Halkide]], pa tudi iz drugih grških držav, kot sta bili Korint in [[Megara]], odgovorniin zaso bile zgodnje kolonije na tem območju. Do konca 8. stoletja pr. n. št. so bila grška naselja v južni Italiji že uveljavljena. V 7. stoletju pr. n. št. so se grški kolonisti razširili na območja, ki so bila naseljena. Na zahodu so kolonije ustanavljali skoraj do [[Marseille|Marseilla]], na vzhodu vob severnem Egejskem morju, Marmarskem in Črnem morju. Prevladujoči kolonizator v teh krajih je bil [[Milet]]. Ob istem času so zgodnje kolonije, kot so Sirakuze in Megara Hiblaja, začele tudi same ustanavljati kolonije.
 
Sicilija in južna Italija sta bili med največjimi območji grške kolonizacije. V južni Italiji je bilo dejansko toliko grških naselij, da je bila v antiki znana kot [[Magna Graecia]] – Velika Grčija. Ugotovljeno je bilo, da je v zadnjem četrtletju 8. stoletja nastala povprečno ena kolonija vsako drugo leto in grške koloniste še vedno najdemo mestih v Italiji do srede 5. stoletja pr. n. št. <ref>{{harvnb|Antonaccio|2007|p=203-207}}</ref>
 
=== Tiranija ===
[[File:Etty-Candaules King of Lydia Shews his Wife to Gyges.JPG|thumb|right| alt = Oljna slika gole ženske, ki je obrnjena proč od gledalca, in dvadveh moškamoških, eden se sklanja in je gol, drugi stoji in je delno oblečen | Slika zgodbe o Gigesu, kot jo je povedal Herodot. Giges, kralj Lidije v poznem 8. in zgodnjem 7. stoletju pred našim štetjem, je bil prvi vladar, ki se je imenoval tiran v grški literaturi.]]
Arhaična Grčija se je od sredine 7. stoletja pr. n. št. včasih imenovala doba tiranov. Beseda τύραννος (''tyrannos'', od tod ime 'tiran') se je prvič pojavila v grški literaturi v [[Arhiloh]]ovi pesmi, ki v lidijski pisavi opisuje vladarja [[Giges|Gigesa]]. Najstarejši grški tiran je bil [[Kipsel]], ki je prevzel oblast z državnim udarom leta 655 pred našim štetjem. Sledila je vrsta drugih sredi 7. stoletja, kot sta Ortagora v [[Sikion]]u in [[Teagen iz Megare]]. [43]
 
Znane so različne razlage za vzpon tiranije v 7. st. pr. n. št.. Najbolj priljubljena od teh razlag sega do [[Aristotel]]a, ki je trdil, da so bili tirani vladarji, ki so jih ustoličili ljudje v odgovor na plemstvoto, da je plemstvo postajalo vse manj sprejemljivastrpno. Ker ni dokazov o tem, da je bilo v tistem obdobju plemstvo vedno bolj arogantno v tistem obdobjuošabno, so sodobne razlage tiranije poskušale najti druge razloge za nemire med ljudmi. Drews trdi, da so tirane postavili posamezniki, ki so imeli zasebno vojsko, in da zgodnji tirani niso potrebovali podpore ljudi, medtem ko Hammond meni, da so tirani posledica notranjih spopadov med tekmovalnimi oligarhi, ne pa med oligarhi in ljudmi.
 
VendarV zadnjem času pa so v zadnjem času zgodovinarji začeli dvomiti o obstoju dobeobdobja tiranov v 7. st. pr. n. št. V arhaičnem obdobju grška beseda ''tyrannos'' po mnenju Victorja Parkerja ni imela negativnega pomena, dobila ga je, ko je Aristotel napisal svojo ustavo za Atence. Ko je Arhiloh uporabil besedo tiran, je bil to sinonim za ''anax'' (arhaična grška beseda za 'kralj'). Parker datira prvo uporabo besede ''tyrannos'' v negativnem smislu v prvi polovici 6. stoletja pr. n. št., vsaj petdeset let po tem, ko je Kipsel prevzel oblast v Korintu. Šele v času [[Tukidid]]a so besedi ''tyrannos'' in ''basileus'' ('kralj') dosledno razlikovali. Podobno je Greg Anderson trdil, da arhaični grški tirani niso veljali za nezakonite vladarje in jih ni mogoče razlikovati od drugih vladarjev v istem obdobju.
 
== Demografija ==
[[File:Paestum BW 2013-05-17 15-01-57.jpg|thumb|Apolonov tempelj v PaestumuPestumu v Magni Graecii (Italija), 6. st. pr. n. št.]]
Grško [[prebivalstvo]] se je v 8. stoletju podvojilo, kar je povzročilo več naselij in tudi večja so bila kot prej. To je bilbila del širšega pojavaposledica rasti prebivalstva v celotni sredozemski regiji v tem času, katerega vzrok jeso bilbile lahko vremenske spremembe med 850 in 750 pr. n. št., ki so regiji prinesle hladnejše in bolj mokro [[podnebje]]. Prebivalstvo se je širilo na neobdelana zemljišča v Grčiji, kar je bil vzrok za kolonizacijo v tujini.
 
Človeški ostanki kažejo, da se je povprečna starost ob smrti v arhaičnem obdobju povečala, vendar niso jasni drugi ukrepi zdravja. Velikost hiš kaže na blaginjo v družbi; v 8. in 7. stoletju je povprečna velikost hiše ostala nespremenjena – okoli 45–50 m², vendar se je število zelo velikih in zelo majhnih hiš povečalo, kar kaže na vse večjo gospodarsko neenakost. Od konca 7. stoletja se je to spremenilo, hiše so bile grajene tesno skupaj.
[[File:Sphinx MET 11.185.jpg|thumb|200px|Sfinga – nagrobna plošča – stela (višina: 423,4 cm) mlade in majhne deklice, Atika, okoli 530 pr. n. št., Metropolitanski muzej umetnosti, (New York)]]
[[File:Cratère de Vix 0023.jpg|thumb|200px| Viksov krater, pomembna grška bronasta posoda za mešanje vina, najdena v grobu halštatske/La Tène kulture ''Dama iz Vixa'', Burgundija, Francija, okoli 500 pr. n. št.]]
V arhaičnem obdobju še niso bile vse primerne njive v Grčiji obdelane. Zdi se, da so bile majhne, kohezivne enote, skoncentrirane v bližini naselij. Bile so zelo raznovrstnerazpršene, rasliistočasno soje različniraslo pridelkiveliko istočasnorazličnih pridelkov, da bi zagotovili porabo človeškihnjihovo virovuporabo vse leto in da ne bi bilo preveč hudo, če bi zaradikakšen izpadapridelek katerega pridelkapropadel. [[Kolobarjenje]] je bilo v navadi, izmenično so gojili [[stročnice]] in [[žito]] ([[ječmen]] in zdrob), vsako drugo leto je bilo zemljišče v prahi. Poleg tehKmetje so kmetje gojili tudi [[vinska trta|vinsko trto]], [[oljka|oljke]], sadje in zelenjavo ter poljščine za prodajo v lokalnih središčih in tujini. Živinoreja je bilo drugotnega pomena. Ovce in koze še posebej so gojili za meso, mleko, volno in gnojilo, vendar jih je bilo težko vzdrževati, velike črede so bile znak izjemnega bogastva. Skupina volov je precej povečala kmetijsko pridelavo, vendar je bila draga za vzdrževanje. Konji in velike črede goveda so bili domena zelo bogatih.
 
Ta vzorec se je verjetno razvil pred začetkom obdobja in ostal razmeroma dosledno ves čas. Ideja, da je sledilo obdobje pastirstva in da je kmetijstvo postalo prevladujoče v arhaičnem obdobju, ni podprto z arheološkimi ali literarnimi dokazi. Nobene tehnološke novosti v kmetijstvu se niso pojavile, razen morda povečana uporaba železnega orodja in intenzivnejša uporaba gnojil.
 
Glavni vir zao delokmetijstvu v kmetijstvu vtem obdobju vje Heziodovo Heziodovemdelo ''DeloDela in dela prosti dnevi'' dajez napotki za poljedelska opravila. Daje vtis, da so poznali zelo majhnihmajhna samooskrbnihsamooskrbna gospodarstevgospodarstva, na katerih je lastnik opravljaopravil večino dela sam; malonatančno zapisovbranje razkriva, da je bilbilo velik delveliko izdelkov namenjennamenjenih za dobičekprodajo, pridobljenda so simeli sužnjisužnje (''douloi'' ali ''dmoes''), velikoin časada je lastnik veliko časa preživel stran od kmetije. Delo sužnjev so dopolnili z delavci, ki so delali za plače kot zakupniki (imenovani ''hektemoroi'' v Atenah) ali za odplačilo dolgov; zdi se, da se je ta praksa v 8. stoletju povečala z rastjo prebivalstva in povečanim številom del, ki so bila na voljo, ter se okrepila v 7. stoletju z razvojem pravno obvezujočih dolgov; status delavcev je vse bolj postajal vir socialnih nemirov. <ref>{{harvnb|van Wees|2009|pp=445–452}}</ref><ref>{{harvnb|Morris|2009|pp=66-67}}</ref>
 
=== Trgovina ===
V poznem 8. stoletju pr. n. št. je arhaični grški svet postal vključendel v trgovinskotrgovinske mrežomreže po vsem Egejskem morju. Ta [[trgovinaTrgovina]] je bila vir vplivaorientalskih orientalizacijevplivov na grško umetnost v zgodnjem deluarhaičnem arhaičnega obdobjaobdobju. MedtemNa zahodu je bila na zahodumedtem v razcvetu trgovina med Korintom in [[Magna Graecia|MagnoVeliko GraecioGrčijo]] v južni Italiji in na Siciliji.
 
Vzhodna trgovina je zajemala predvsem grške otoke, EginaAjgina na primer je bila posrednica med vzhodom in grško celino. Vzhodne grške države so postale zelo uspešne po 6. stoletju zaradi trgovine z Azijo in Egiptom. Od celinskih mest so bila pomembna predvsem obalna mesta, predvsem Korint.
V zgodnjem arhaičnem obdobju Atene še najbrž niso bile posebej dejavno vključene v to vzhodno trgovino, saj je bilo do začetka 7. stoletja najdenih zelo malo uvoženih izdelkov. Po drugi strani pa je bilo v bližini Evboje teh trgovinskih povezav z vzhodom veliko že v prvi polovici 8. stoletja, najstarejšonajstarejša lončeninolončenina izz grških otokov najdemo v Al Mini v sodobni Siriji izje z Evboje.
 
Od 6. stoletja je bila Grčija del trgovske mreže, ki je obsegala celotno [[Sredozemlje]]. Lakonijska keramika je bila najdena celo v Marseillu in [[Kartagina|Kartagini]] na zahodu, Kreti na jugu in [[Sarde|Sardah]] na vzhodu. [71]
Na začetku arhaičnega obdobja [[kovanec|kovancev]] še niso izumili. Grki so za vrednotenje predmetov ali glob uporabljali nekatere dragocene predmete, kot so vol, tripod in kovinsko bodalo. Kot na Bližnjem vzhodu so na začetku 6. stoletja uporabljali kot menjalno sredstvo plemenite kovine, najprej zlato, predvsem pa srebro. Teža teh plemenitih kovin je bila izmerjena z uporabo standardnih enot, imenovanih po vrednosti v smislu kovinskih koščkov (''obeloi'') in pesti (''drachmai''); ti izrazi so se kasneje uporabljali kot imena za grške apoene kovancev.
 
[[File:Aegina Stater achaic.jpg|thumb|300px|left|Srebrn ''stater'' izz Ajgine, 550–530 pr. n. št.]]
Kovance so izumili v [[Lidija|Lidiji]] okoli 650 pr. n. št. Grška skupnost v zahodni Mali Aziji jih je hitro sprejela, čeprav je starejši sistem plemenitih kovin ostal v uporabi še po tem. Otok Ajgina je začel izdajati svoje značilne kovance, ,želve, pred 550 pred našim štetjem. Od tam so se kovanci razširili v Atene, Korint in na Kiklade v 540-ih pr. n. št., v južno Italijo in na Sicilijo pred 525 pred našim štetjem in Trakijo pred 514 pred našim štetjem. Večina teh kovancev je bila zelo majhna in so se večinoma uporabljali le v skupnosti, ki jih je izdala, le želve iz Ajgine (od 530 ali 520 pred našim štetjem) in sove v Atenah (od 515 pred našim štetjem), so bile izdane v veliki količini in so jih izvažali po vsem grškem svetu. <ref>{{harvnb|Sheedy|2012|p=107}}; {{harvnb|Van Alfen|2012|p=89}}</ref>
 
Podobe na kovancih so se sprva hitro spreminjale, vsaka skupnost je imela eno ali več podob. Nekatere so bile simboli ali podobe pomembnega božanstva v mestu ali vizualna besedna igra imena mesta, vendar je v mnogih primerih njihov pomen nejasen, morda tudi niso bile izbrane zaradi kakšnega posebnega razloga. <ref>{{harvnb|Spier|1990|pp=115–124}}</ref>
 
Razlogi za hitro in splošno sprejetje kovancev niso povsem jasni. Ena od možnosti je povečana enostavnost poslovanja, ki jo omogočajo kovanci. Kovanci so bili standardiziranih uteži, kar je pomenilo, da se njihova vrednost določa brez tehtanja. Poleg tega ni bilo treba uporabnikom ugotavljati čistosti srebra. Kovanec, ki ga je skupnost izdala, je bila obljuba, da je bila vrednost zajamčena. Druga možnost je, da je bil kovanec sprejet zato, da je omogočil skupnosti izplačilo svojim državljanom, plačancem in obrtnikom pregledno, pošteno in učinkovito. Podobno je bilo, ko so morali premožni člani skupnosti prispevati bogastvo skupnosti za festivale in opremo mornarice. Tretja možnost je, da je bilo sprejetje kovancev izraz neodvisnosti in identitete skupnosti, a se zdi ta možnost zastarela. <ref>{{harvnb|Martin|1996|pp=261–280}}</ref>
 
== Umetnost ==
{{glavni| Starogrška umetnost}}
V likovni umetnosti je za arhaično obdobje značilen premik k reprezentančnim in naturalističnim slogom. To je bilo obdobje, v katerem je bil v Grčiji uveden monumentalnimonumentalen kip, pri katerem je grško lončarstvo dočakalo veliko sprememb, od ponavljajočih se vzorcev poznega geometričnega obdobja do prvih rdečefiguralnih vaz. Za zgodnje arhaično obdobje so bili značilni orientalski vplivi v lončarstvu in kiparstvu. To je bilo tudi inovativno obdobje grške literature, saj se je razvila grška pisava in ustvarjena je bila grška poezija.
 
=== Kiparstvo ===
 
{{multiple image|caption_align=center|image1=Statue of Nicandre NAMA1 Athens Greece.jpg|width1=1717|height1=4419|image2=009MA Kritios.jpg|width2=327|height2=800|total_width=200|footer= Levo: eden najzgodnejših kipov iz kamna, verjetno predstavlja boginjo Artemido; desno: kora, verjetno najstarejši ohranjen kip. 180 let po tem, ko je bil izdelan, je bila ta zvrst pri koncu in grški kip je postal prepoznavno klasičen.}}
 
V tem obdobju so se v Grčiji pojavile človeške skulpture iz kamna v naravni velikosti. Navdih so dobili verjetno v staroegipčanskih kamnitih skulpturah. V Grčiji so ti kipi najbolje ohranjeni kot verski kipi in nagrobniki, enake tehnike pa so bile uporabljene tudi za kultne podobe.
 
Najbolj znane vrste arhaičnega kiparstva so [[kuros]] in [[kóre]], kipi mladega golega moškega in oblečene ženske v približni naravni velikosti ali večji, ki so bili razviti sredi 7. stoletja pred našim štetjem na Kikladih. Verjetno so prve kore predstavljale Nikandre, ki so bile posvečene [[Artemida|Artemidi]] v njenem [[tempelj|templju]] na [[Delos]]u med 660 in 650 pred našim štetjem. Kuros in kora sta se uporabljala za predstavljanje o ljudi in božanstev. Nekateri kurosi, kot je ''[[Naksoški kolos]]'' iz okoli leta 600 pred našim štetjem, predstavljajo [[Apolon]]a, ''Kora Frazikleja'' pa predstavlja mlado žensko, katere grob je označevala.
V 6. stoletju kurosi iz Atike postanejo bolj realistični in naturalistični, vendar se ta usmeritev ni pojavila drugje v grškem svetu. V zadnjem delu 6. stoletja jih je vedno manj, saj se je eliti, ki je naročala kurose, zmanjšal vpliv. in okoliOkoli 480-ih niso bili več omenjeni.
 
Nekateri najbolj znani kurosi so:
V arhaičnem obdobju se je razvila grška pisava. Po koncu mikenskega obdobja se je pisanje v Grčiji izgubilo in od 9. stoletja verjetno noben Grk ni razumel sistema pisave iz bronaste dobe. Grška pisava se je razvila v 8. stoletju in izhaja iz semitske pisave, a ni bila standardizirana do 4. stoletja pr. n. št.
 
Najstarejši znani napisi segajo v sredino 8. stoletja in prikazujejo identifikacijo ali pojasnilo predmeta, na katerem so napisani. Večina zgodnjih napisov je v verzih, nekateri iz Jonije so v prozi pod vplivom prozne tradicije vzhodnih sosed. Iz 6. stoletja je ohranjenih veliko več napisov ohranjenih, vključno ztudi javnimijavne evidencamievidence, kot so zakoniki, seznami uradnikov in evidence pogodb. Tako dobro kot uradni napisi so arhaični grafiti ohranjeni šele iz obdobja pred 8. st. pr. n. št.
 
== Vojaški razvoj ==
{{glavni| Hoplit}}
[[File:Ancient Greek bronze cuirass.jpg|thumb|right|alt=Arhaični grški oklep|Razvoj hoplitov je bila glavna sprememba v grškem bojevanju. Oklepi so iz 7. st. pr. n. št..]]
V arhaičnem obdobju je bil najpomembnejši vojaški razvoj sprejetje hoplitov v vojskovanje. To se je zgodilo v prvem delu 7. stoletja pr. n. št.. ''Panoplía'' ali hoplitski oklep se je začel pojavljati v 8. stoletju, prvi znaniznan primer prihajaje iz Argosa iz poznega 8. stoletja.
 
Medtem ko so bili posamezni kosi, ki so sestavljali opremo, v uporabi do konca 8. stoletja, je prvi dokaz za kompleten oklep okoli leta 675 pred našim štetjem, ko je bil upodobljen na korintski vazi. Taktiko [[falanga|falange]], ki so jo uporabljali hopliti v klasičnem obdobju, se je verjetno uporabljala do sredine 7. stoletja; prej je veljal starejši slog bojevanja, pri katerem so se s kopji vrgli na sovražnika.
 
V pomorstvu se je v arhaičnem obdobju razvila [[triera]]. V 8. stoletju je grška mornarica začela uporabljati ladje z dvema vrstama vesel in zdi se, da so triere postale priljubljene v 7. stoletju. Korint je bil verjetno prvi kraj v grškem svetu, ki je sprejel triere sredi 7. stoletja pr. n. št. Šele sredi 6. stoletja je triera postala najbolj priljubljena oblika grške bojne ladje. Po Tukididu je bilo to obdobje prvih grških pomorskih bitk, ki jih datira v letaleto okoli 664 pr. n. št. <ref>{{harvnb|Snodgrass|1965|p=115}}</ref>
 
== Sklici ==