Demenca: Razlika med redakcijama

A. Guaita, M. Malnati, R. Vaccaro, R. Pezzati, J. Marcionetti, S. F. Vitali in M. Colombo (2009)<ref name="Guaita"> Guaita, A., Malnati, M., Vaccaro, R., Pezzati, R., Marcionetti, J., Vitali, S. F. in Colombo, M. (2009). Impaired facial emotion recognition and preserved reactivity to facial expressions in people with severe dementia. ''Archives of Gerontology and Geriatrics, 49'', 135-146. </ref> so v svoji raziskavi uporabili slike ljudi, ki so jih udeleženci poznali. Rezultati so pokazali, da osebe z demenco res nekoliko slabše prepoznavajo obrazne izraze čustev (malo upadejo v poznejših fazah demence), vendar je razlika manjša kot bi pričakovali. Najbolje prepoznano čustvo je bilo veselje. Poleg tega se zmožnost reakcije ohranja še bolje kot zmožnost poimenovanja čustev. Na splošno so pozitivna čustva bolje prepoznana, še posebej veselje (tudi pri zdravih).<br />

Raziskave so dokazale, da se kljub zmanjšanim kognitivnim zmožnostim bolnikov z demenco (oz. Alzheimerjevo boleznijo), prepoznavanje čustev dokaj dobro ohranja v vseh fazah, v nekaterih raziskavah še posebej izstopa veselje, kot najbolje prepoznano čustvo. Poleg tega se je izkazalo, da so tudi v hudi fazi demence (oz. Alzheimerjeve bolezni) sposobni primerno reagirati na čustva. Te ugotovitve bi lahko bile zelo uporabne pri izboljšanju kakovosti njihovega vsakdanjega življenja.

 

== Zunanje povezave ==