Amonij Sakas: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kljunas2 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
m pnp
Vrstica 18:
| notable_works =
}}
'''Amonij Sakas''' (gr: Ἀμμώνιος Σακκᾶς; 3. stoletje po kr.) je bil grški [[filozof]] iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]].
 
Amonij Sakas je bil pogosto naslovljen ko eden izmed začetnikov [[novega platonizma]]. Znan je kot učitelj [[Plotina]], ki ga je učil enajst let, od 232 do 234. Nanj je imel velik vpliv v razvoju novega platonizma, čeprav se o njegovih filozofskih pogledih ve zelo malo. Kasnejši krščanski pisatelji so trdili, da je bil Amonij kristjan, zdaj pa se domneva, da je živel drug [[Amonij Aleksandrijski]], ki je napisal svetopisemska besedila.
 
Amonij Sakas je bil pogosto naslovljen ko eden izmed začetnikov [[Novi platonizem|novega platonizma]]. Znan je kot učitelj [[Plotin|Plotina]], ki ga je učil enajst let, od 232 do 234. Nanj je imel velik vpliv v razvoju novega platonizma, čeprav se o njegovih filozofskih pogledih ve zelo malo. Kasnejši krščanski pisatelji so trdili, da je bil Amonij kristjan, zdaj pa se domneva, da je živel drug [[Amonij Aleksandrijski]], ki je napisal svetopisemska besedila.
==Življenje==
 
Vrstica 35 ⟶ 33:
Evzebij spodbija to trditev in kot dokaz navaja Amonijev spis, z naslovom O ujemanju med Mojzesom in Jezusom, toda Amonij ni napisal ničesar. Evzebij je bil žrtev zamenjave oseb, ki ni bila samo posledica enakega imena, ampak tudi dejstva, da je bil kristjan Origen eden od učencev Amonija Sakasa, morda tudi učenec kristjana Amonija.
Amonij ni spadal med vidne in slavne osebnosti svojega časa. To pomeni, da ni hlepel niti počasti, niti po slavi, niti si ni prizadeval za to, da bi imel veliko učencev, ampak je živel skrito življenje, odmaknjeno od hrupa sveta; gojil je filozofijo, ki je ni pojmoval samo kot vajo uma, ampak tudi in predvsem kot vajo življenja in kot duhovno askezo, skupaj z maloštevilnimi učenci, ki so bili nanj globoko navezani.
 
== Filozofija ==
 
Vrstica 50 ⟶ 46:
Duša po Amoniju prav zato, ker je breztelesna, ni v telesu, kakor bi bila v posodi, in bolj na splošno, ni v telesu kot v prostoru, ampak ima ontološko razmerje povsem drugačne narave glede na naravo teles. Zato se ne sme reči »duša je tu«, marveč »duša deluje tukaj«. V telesu obstaja dejavnost duše kot počelo, ki ga oživlja in upravlja.
Če so ta pričevanja verodostojna, bi se dalo določiti naslednje. Amonijeva novost bo bila glede na srednji platonizem, predvsem v poskusu združitve različnih ravni bivajočega (kozmos je dvojen in hkrati en, vsaka raven hierarhije resničnega je vzrok naslednje in prvo počelo je vzrok vsega) in celo v odpravi predpostavke o večini snovi. Glede na novo pitagorejstvo bi bila novost v pojmovanju procesa izhajanja vse resničnosti kot stvarjenja, s čimer bi bilo natančno določeno izhajanje vseh stvari iz enega, ki je bili pri novih pitagorejcih nejasno.
 
 
== Dela ==
 
Amonij ni hotel napisati ničesar in je posredovanje svojega sporočila prihranil za živo besedo. Trije najbolj nadarjeni učenci Plotin, Origen in Herenij, so zato iz spoštovanja do posebnega pristopa, s katerim je učitelj zastavil svoje učenje sklenili dogovor, da ne bodo širili naukov, ki so jih prejeli na predavanjih. Toda čez čas je Herenij prvi prelomil dogovor; Origen je kmalu sledil njegovemu zgledu in objavil dvoje del; Plotin je še dolgo sledil Amonijevemu zgledu, tudi še potem, ko je ustanovil lastno šolo v Rimu, in je šele po desetih letih začel zapisovati vsebine. Toda od Herenija se je izgubilo prav vse; od Origenovih del poznamo le naslove, tako da ostajajo, samo Plotinove Eneade kot neposredni duhovni sad Amonijeve šole. Toda iz teh ni mogoče zanesljivo razbrati prvotnega Amonijevega nauka.
 
 
 
== Literatura ==
*Ammonius Saccas. internet. 15. 12. 2017. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Ammonius_Saccas
*Ammonius. internet. 15.12.2017. Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/ammonius/
*Great theosophists Ammonius Saccas. internet. 16. 12. 2017. Dostopno na naslovu: http://www.wisdomworld.org/setting/saccas.html