|
[[Osvobodilna Fronta|OF]] je spomladi leta 1942 okrepila delovanje v okolici [[Ribnica|Ribnice]] z napadi na italijanske bunkerje, ki so varovali železniško progo med [[Žlebič|Žlebičem]] in [[Kočevje]]m. Italijanske okupacijske oblasti so od lastnikov parcel zahtevale, da posekajo 100 m širok pas gozda na vsaki strani proge in jim zagrozile, da bodo v primeru nepokorščine kaznovani z visokimi denarnimi sankcijami, poslani v [[Koncentracijsko taborišče Rab|internacijo]] ali celo usmrčeni. Nekaj dni pred dogodki na Žiglovici so v bližnji [[Sodražica|Sodražici]] požgali nekaj hiš in ustrelili oz. odgnali v internacijo precej prebivalcev. OF pa je domačinom prepovedala sečnjo gozda ob progi in tudi zagrozila s ''strogimi kaznimi'' za vsakega, ki prepovedi ne bi upošteval.
==28.Obsodba julijin 1942likvidacija ==
28. julija 1942 so se vaščani iz Prigorice odpravili na delo v vrtače. Lastnikom parcel so pomagali sekati gozd in čistiti grmovje.<ref> Janko Maček, Srp in kladivo nad Ribniško dolino, ''Zaveza'' št. 12.</ref> Okoli 8. ure zjutraj je partizanska patrulja izbrala in odvedla na [[Mala Gora|Malo Goro]] devet vaščanov, Franca Trdana, Franca Tanka, Antona Henigmana, Antona Goršeta, Antona Arka in njegova dva sinova Franca in Jožeta, Janeza Kozino ter njegovega sorodnika Jožeta Kozino.<ref>Dolenjevaške žrtve v 90 metrov globokem brezdnu, ''Slovenec'' 1942.</ref> Preostali so bodisi ušli pred patruljo bodisi so še naprej sekali gozd izven njenega dosega. Domačini, ki so bili sekali gozd skupaj z deveterico, so menili, da se jim ne bo zgodilo nič hujšega, saj je mnogo ljudi podpiralo OF in ji zaupalo: "Ne delajte panike. Nič se jim ne bo zgodilo, saj so jih odvedli naši."<ref>Janko Maček, Srp in kladivo nad Ribniško dolino, ''Zaveza'', št. 12.</ref>
Na Mali Gori je naglo vojaško sodišče pod vodstvom političnega komisarja bataljona Milana Venišnika zajete obsodilo na smrt. Nekateri partizani, domačini iz Ribniške doline, so skušali to brezuspešno preprečiti, komisar naj bi svojo odločitev utemeljil z besedami: "Če jih ne bomo danes devet, jih bomo morali jutri devetdeset."<ref>Janko Maček, Srp in kladivo nad Ribniško dolino, ''Zaveza'' št. 12.</ref> Partizanom, ki so se zavzeli za obsojene, naj bi [[Niko Šilih]], komunistični funkcionar in organizator OF na [[Dolenjska|Dolenjskem]], zagrozil, da bodo tudi sami končali v breznu, če ne utihnejo.<ref>[http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174297241 Alojz Arko (sin Antona Arka, brat Franca in Jožeta Arka), Pričevalci, RTV Slovenija.]</ref> Obsojeni naj bi se domnevno uprli in se s partizani spopadli, nakar naj bi ti dva mlajša "razsekali na kose",<ref>Dolenjevaške žrtve v 90 metrov globokem brezdnu, ''Slovenec'' 1942.</ref> ostale pa menda žive pometali v brezno [[Jama Žiglovica|Žiglovica]], ki leži nekaj pod vrhom [[Mala Gora|Male gore]], blizu [[tabor|taborske]] cerkve [[Sveta Ana|Sv.Ane]]. En od bratov Arko naj bi ob padcu zagrabil blizu stoječega partizana in ga potegnil s sabo v brezno.
== »Obsodba« in usmrtitev pri breznu Žiglovica ==
Vseh devet domačinov, ki so jih partizani odpeljali na Malo Goro, je bilo nemudoma »obsojenih« na smrt. V tem primeru seveda ni možno govoriti o kakršnemkoli [[pravo|pravnem]] postopku, šlo je za trenutno odločitev političnega komisarja partizanskega bataljona, Milana Venišnika, ki je deloval po navodilih Komunistične partije o iztrebljanju domnevne »reakcije«. Nekateri partizani, domačini iz Ribniške doline, so skušali posredovati in preprečiti umor slovenskih kmetov, vendar je, kot v vseh podobnih primerih, tudi tokrat obveljala volja političnega komisarja bataljona. Milan Venišnik naj bi svojo odločitev utemeljil z besedami: "''Če jih ne bomo danes devet, jih bomo morali jutri devetdeset.''" <ref> Janko Maček, ''Srp in kladivo nad Ribniško dolino'', Revija Zaveza, št. 12 </ref> Partizanom, ki so se zavzemali za nedolžne kmete, naj bi [[Niko Šilih]], komunistični funkcionar in organizator OF na [[Dolenjska|Dolenjskem]], zagrozil, da bodo tudi sami končali v breznu, če ne utihnejo. <ref> Alojz Arko (sin Antona Arka, brat Franca in Jožeta Arka): pričevanje v oddaji ''Pričevalci'' na RTV Slovenija, http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174297241 </ref>
[[Franci Strle]] je v reviji ''Obramba'' razlagal likvidacijo devetih kmetov kot »napačno tolmačenje odredbe o prepovedi sečnje lesa«: "V konkretnem primeru imamo torej opraviti s premajhno razsodnostjo oziroma pravno nesposobnostjo, ne pa z zločinsko usmerjenostjo partizanskih štabov."{{cn}}
Po določenih podrobnostih je možno sklepati, da so se »obsojenci« uprli krivični sodbi, se goloroki spopadli z oboroženimi partizani in skušali pobegniti. Partizani naj bi nato dva mlajša ''razsekali na kose'' <ref> Časnik ''Slovenec'' : »Dolenjevaške žrtve v 90 metrov globokem brezdnu«, Ljubljana, 1942 </ref>, ostale pa žive pometali v brezno [[Jama Žiglovica|Žiglovica]], ki leži nekaj pod vrhom [[Mala Gora|Male gore]], blizu [[tabor|taborske]] cerkve [[Sveta Ana|Sv.Ane]]. Glede na takratno prakso revolucionarnih partizanov, ki so jo ob pobojih slovenskih civilov leta 1942 in kasneje izvajali v [[Krimska jama|Krimski jami]] ter drugod, je trditev, da so vsaj nekatere od žrtev v Žiglovico vrgli še žive, zelo verjetna. En od obeh bratov Arko naj bi ob svojem padcu celo zagrabil blizu stoječega partizana, se ga oklenil in ga potegnil s sabo v brezno. <ref> Alojz Arko (sin Antona Arka, brat Franca in Jožeta Arka): pričevanje v oddaji ''Pričevalci'' na RTV Slovenija, http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174297241 </ref>
[[Franci Strle]], partizan in publicist totalitarnega režima, je po osamosvojitvi in demokratizaciji [[Slovenija|Republike Slovenije]] s člankom v reviji ''Obramba'' poskušal opravičiti partizanski umor devetih slovenskih kmetov. Interpretiral ga je le kot »napačno tolmačenje odredbe o prepovedi sečnje lesa« in zapisal: "''V konkretnem primeru imamo torej opraviti s premajhno razsodnostjo oziroma pravno nesposobnostjo, ne pa z zločinsko usmerjenostjo partizanskih štabov.''" Strletova izjava je problematična, ker je v enakem obdobju leta 1942 prišlo tudi do številnih drugih podobnih primerov pobojev slovenskih civilov s strani partizanov, torej nikakor ni šlo za izjemo.
== Žrtve ==
* '''Franc Trdan''', 68 let, kmečki posestnik iz [[Dolenja vas|Dolenje Vasi]], poročen, cerkveni ključar in oče 4 otrok.
* '''Franc Tanko''', 63 let, mizarski mojster iz [[Dolenja vas|Dolenje Vasi]], poročen, oče 6 otrok.
* '''Anton Henigman''', kmečki posestnik in lončar iz [[Prigorica|Prigorice]], poročen, oče 4 otrok.
* '''Anton Gorše''', 54 let, kmečki posestnik iz [[Prigorica|Prigorice]], hrom na eno nogo in brez enega očesa, poročen, oče 3 otrok.
* '''Anton Arko''', 67 let, kmečki posestnik in priložnostni lončar iz [[Prigorica|Prigorice]], povratnik iz [[ZDA]], kjer je delal kot rudar. Poročen, oče 8 otrok (od teh sta bila 2 sinova umorjena skupaj z njim v Žiglovici).
* '''Franc Arko''', 20 let, in '''Jože Arko''', 18 let, sinova Antona Arka, oba iz [[Prigorica|Prigorice]]. Jože je bil dijak meščanske šole v [[Ribnica|Ribnici]]. En od obeh bratov Arko naj bi s sabo v brezno potegnil tudi enega od morilcev.
* '''Janez Kozina''', 45 let, kmečki posestnik iz [[Prigorica|Prigorice]], poročen.
* '''Jože Kozina''', 21 let, kmečki fant iz [[Žlebič]]a, sorodnik Janeza Kozine, ki je prišel na pomoč pri sečnji gozda.
== Odziv vaščanov ==
Lokalni terenci in sodelavci OF so sorodnike odpeljanih sprva prepričevali, da deveterica ni bila umorjenapobita, temveč poslana v [[Bela Krajina|Belo Krajino]] na kazensko prisilno delo. Kmalu je resnica o poboju vseeno prišla na dan, saj so o njej odkrito spregovorili nekateri partizani sami. <ref> Alojz Arko (sin Antona Arka, brat Franca in Jožeta Arka): pričevanje v oddaji ''Pričevalci'' na RTV Slovenija, http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174297241 </ref> Domačini so bili ob tej novici, da je bilo vseh devet kmetov pomorjenih v Žiglovici, prestrašeni in zmedeni. Čeprav jih je pred pobojem večina še podpirala OF, so se začeli od partizanskega gibanja vedno bolj odvračati. Septembra 1942 je bila v Dolenji Vasivasi s privolitvijo Italijanov ustanovljena vaška straža, ki je skrbela za samoobrambo prebivalstva. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943, soko hoteliso partizani v Prigorici, Dolenji Vasivasi in okoliških naseljih izvesti prisilnoizvajali mobilizacijo, vendar so se jim domači fantje v veliki večini izmaknili in se prostovoljno odločili za pristop k pravkar ustanovljenemu protikomunističnemu [[Slovensko domobranstvo|Slovenskemu Domobranstvudomobranstvu]]. <ref> Alojz Arko (sin Antona Arka, brat Franca in Jožeta Arka): pričevanje v oddaji ''Pričevalci'' na RTV Slovenija, http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174297241 </ref> En od glavnih razlogov za ta preobrat in začetek oboroženega odpora proti OF je bil ravno partizanski poboj deveterice slovenskih kmetov v Žiglovici.
==Viri in literatura==
|
