E. T. A. Hoffmann: Razlika med redakcijama

dodanih 305 zlogov ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
m (modernizacija, +zp)
 
'''E. T. A. Hoffmann''' ('''Ernst Theodor Amadeus''' oziroma '''Ernst Theodor Wilhelm'''), [[Nemci|nemški]] [[pravnik]], [[skladatelj]], [[kritik]], [[pisatelj]] in [[karikatura|karikaturist]], * [[24. januar]] [[1776]], [[Königsberg]], † [[25. junij]] [[1822]], [[Berlin]].
 
Hoffmann je preživel težko mladost. Študiral je v Königsbergu in služboval kot sodni uradnik v Berlinu in v [[Prusija|pruskem]] delu [[Poljska|Poljske]]. Bil je vsestransko nadarjen [[umetnik]]. Ko je Prusija 1807 izgubila večino poljskega ozemlja, je moral zapustiti državno službo. Leta 1808 je postal glasbeni direktor v [[Bamberg]]u kasneje pa še v [[Leipzig]]u ter [[Dresden|Dresdnu]]. Leta 1816 se je v Berlinu ponovno zaposlil v juristični službi kot sodni svetnik. Ves čas se je poleg glasbe posvečal tudi književnosti in risanju.<ref>O romantičnem pojmovanju glasbe v Hoffmann glej [[Fausto Cercignani]], ''E. T. A. Hoffmann, Italien und die romantische Auffassung der Musik'', in Sandro M. Moraldo (ed.), ''Das Land der Sehnsucht. E. T. A. Hoffmann und Italien'', Heidelberg, Winter, 2002, S. 191–201. ISBN 978-3-8253-1194-0</ref>
 
Hoffman je najvidnejši predstavnik nemške [[romantika|romantike]]. Njegove pripovedke so imele v [[19. stoletje|19. stoletju]] izjemen vpliv na celotno evropsko [[kultura|kulturo]]. Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo [[groteska|groteskno]] zmes stvarnih in domišlijskih prvin, vsakdanjosti in sanj, [[ironija|ironije]], [[satira|satire]] in grozljive podzavesti. Velja za enega od vrhov [[romantika|romantične]] [[proza|proze]], ker se mu je v luči romantične ironije in domišljije posrečilo osvetliti važne socialne in moralne pojave svojega časa.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref>
5

urejanj