Wikipedija:Napiši članek/predmet: Razlika med redakcijama

m
vrnitev sprememb uporabnika Cccaaammmooolllooo (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Gregor999~slwiki
(Zamenjava strani s/z ' kaj je to to si ti miš lovi 123554 mala miška gre v gozd sreča jo kamela in gre prosti'''''Krepko besedilo''--~~~~kaj je to'''.')
Oznaka: zamenjano
m (vrnitev sprememb uporabnika Cccaaammmooolllooo (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Gregor999~slwiki)
Oznaka: vrnitev
Distribucija elektrike pomeni kako, elektrika pride do našega doma.
kaj je to to si ti miš lovi 123554 mala miška gre v gozd sreča jo kamela in gre prosti'''''Krepko besedilo''--[[Uporabnik:Cccaaammmooolllooo|Cccaaammmooolllooo]] ([[Uporabniški pogovor:Cccaaammmooolllooo|pogovor]]) 18:29, 12. marec 2018 (CET)[[kaj je to]]'''.
 
Naloge sistemskega operaterja prenosnega omrežja opravlja upravljavec javno podjetje Elektro-Slovenija, d. o. o. (Eles). Visokonapetostno omrežje, ki vključuje objekte 400, 220 in 110 kV, omogoča zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo večjim odjemalcem in distribucijskim podjetjem. Eles izvaja naloge na področju vzdrževanja, razvoja in gradnje prenosnega omrežja, vodenja in obratovanja prenosnega omrežja ter zagotavljanja sistemskih storitev. Oktobra 2012 je začel delovati izravnalni trg z električno energijo, na katerem lahko Eles na pregleden način kupuje vso energijo, ki jo potrebuje za izravnavo odstopanj od voznih redov v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Prenosno omrežje je z objekti najvišjih napetostnih nivojev povezano z omrežji sosednjih držav Avstrije, Italije in Hrvaške. Članstvo v organizaciji ENTSO-E (European Network of Transmission System Operators), ki združuje 41 sistemskih operaterjev prenosnega omrežja v 34 državah članicah s približno 532 milijonov oskrbovanih odjemalcev in s skupno porabo okoli 3200 TWh električne energije v letu 2011, omogoča dolgoročno zanesljivo oskrbo odjemalcev tudi v Sloveniji.
 
Naloge sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja javno podjetje SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo d. o. o. , ki je podpisalo pogodbe o najemu infrastrukture za distribucijo električne energije z lastniki:
Elektro Celje, d. d.,
Elektro Gorenjska, d. d.,
Elektro Ljubljana, d. d.,
Elektro Maribor, d. d.,
Elektro Primorska, d. d.
Na podlagi pogodb našteta podjetja zagotavljajo storitve za SODO, d. o. o., na infrastrukturi, ki jo imajo v lasti. Distribucijska omrežja obsegajo elektroenergetske vode in naprave na nizkonapetostnem nivoju (0,4 kV), srednjenapetostnem nivoju (10, 20 in 35 kV) in v posameznih primerih tudi na visokonapetostnem nivoju (110 kV).
 
Primerjava porabe električne energije v letih 2010 in 2011 – v GWh
 
2010
2011
Indeks 11/10
Poslovni odjemalci na prenosnem omrežju
1.399
1.915
136,9
Poslovni odjemalci na distribucijskem omrežju
7.295
7.363
100,9
Gospodinjski odjemalci
3.219
3.211
99,8
Poraba ČHE Avče
245
193
78,8
Izgube v omrežju
955
816
85,4
Skupna poraba v RS
13.113
13.498
102,9
Izvoz
10.745
8.409
78,3
Skupaj
23.858
21.907
91,8
GDi GISDATA ima večletne izkušnje z razvojem aplikacij in rešitev za majhna, srednja in velika podjetja, ki upravljajo z omrežjem za distribucijo nafte, plina in električne energije. Tehnologija GIS omogoča uporabniku stalen nadzor nad dogajanjem v omrežju, načrtovanje vzdrževanja in reševanje morebitnih prekinitev dobave ali okvar.
 
Rešitve za upravljalce omrežij, ki smo jih razvili, obsegajo:
 
Načrtovanje rednega vzdrževanja
S pomočjo prostorskih podatkov in analizo določiti točke, kjer bi lahko prišlo do okvar in izdelava načrta vzdrževanja, s tem pa tudi lažjo koordinacijo dela.
 
Analiza učinkovitosti
Ugotavljanje učinkovitosti prenosa energentov in določanje območjih, kjer prihaja do izgub.
 
Analiza predvidevane učinkovitosti
Načrtovanje povišanja količine distribucijskega energenta glede na analizo obremenitve omrežja.
 
Povezava različnih sistemov upravljanja
GIS povezava z OMS (output management system)
ArcGIS ekstenzije
Uporaba ArcGIS Schematics
Učinkovito reševanje težav s strankami in nadzornimi organi
 
Upravljanje s premoženjem
Popis in ugotavljanje stanja premoženja
Možnost načrtovanja omrežja
 
Okoljski vplivi
Analiza delovanja prenostnega omrežja na okolje in načrtovanje izboljšav.
Dispečiranje električne energije
Načrtovanje in vodenje ravnotežja med proizvodnjo in obremenitvijo sistema na podlagi pogodb in cen.
 
Distribucija električne energije
Prenos električne energije odjemalcem po razdeljevalnem omrežju.
 
Distribucijsko omrežje
Omrežje za razdeljevanje električne energije odjemalcem, ki obsega predvsem nizko in srednje napetostno, lahko pa tudi visokonapetostno omrežje.
 
Gospodinjski odjem
Odjem na nizki napetosti, ki obsega porabo električne energije v stanovanjskih enotah, pripadajočih gospodarskih prostorih in dostopih do njih, če priključna moč ne presega 16 kW.
 
Inštalirana moč odjemalca
Vsota nazivnih moči naprav, ki so inštalirane pri odjemalcu za prevzemno-prodajnim mestom.
 
Izguba napetosti
Pojav, ko napetost v napajalni točki pade na nič ali blizu nič.
 
Kratkostični tok
Tok v določeni točki omrežja, ki se pojavi zaradi kratkega stika v poljubni točki tega omrežja.
 
Najvišja napetost omrežja
Najvišja vrednost obratovalne napetosti, ki se pojavi v katerem koli času in v kateri koli točki v omrežju v normalnih obratovalnih pogojih.
 
Napovedani obremenitveni diagram
Obremenitveni diagram, izdelan na podlagi podatkov iz pogodb, preteklih obremenitvenih podatkov, izkušenj in drugih parametrov.
Razpoložljivost električne energije je kritičen dejavnik v industriji, zdravstvu, storitveni panogi in informacijskih tehnologijah.
Družba Socomec kot specializirani proizvajalec preklopnih sistemov za omrežno napajanje ponuja celovito in inovativno linijo ročnih, motoriziranih/daljinskih (RTSE) ali samodejnih (ATSE) preklopnih aplikacij ter druge celovite rešitve, kot je denimo naš ATS bypass.
Na voljo so tudi modularne ali industrijske izvedbe od 25 do 3200A. Te preklopne naprave za omrežno napetost so popolnoma prilagojene za prenos moči med dvema tokokrogoma ali med omrežjem in generatorskim kompletom.
Za optimizirano neprekinjeno delovanje in življenjsko dobo vaše napeljave zagotavlja DIRIS A80 nadzor in kontrolo izolacije za izvajanje preventivnih vzdrževalnih postopkov.
Distribucijsko omreţje električne energije je eden izmed ključnih členov v verigi oskrbe z električno
energijo, saj povezuje prenosno omreţje električne energije s končnimi uporabniki električne energije.
Druţba SODO d.o.o. skupaj s pogodbenimi izvajalci nalog gospodarske javne sluţbe sistemski
operater distribucijskega omreţja z električno energijo zagotavlja varno in učinkovito distribucijo
električne energije več kot 900.000 uporabnikom distribucijskega omreţja na ozemlju Republike
Slovenije.
V luči odprtega trga z električno energijo in zastavljenih ciljev na področju energetske in podnebne
politike v smislu prehoda na nizkoogljično druţbo je distribucijsko omreţje izpostavljeno novim
prelomnim izzivom.
Tako je v prihodnosti pričakovati integracijo večje količine energije iz razpršenih proizvodnih naprav,
priključenih na distribucijsko omreţje, več aktivnega sodelovanja med posameznimi udeleţenci na trgu
z električno energijo, predvsem v smislu upravljanja z energijo ter postopno prestrukturiranje uporabe
energentov v smislu prehoda na večjo uporabo električne energije.
Za zagotavljanje kakovostne oskrbe z električno energijo, bo potrebno zagotoviti ustrezno osnovno
infrastrukturo (elektroenergetski vodi, transformatorske postaje, razdelilne transformatorske postaje) in
jo nadgraditi z novimi tehnologijami, ki se bodo odraţale v koristih za uporabnike omreţja.
Za realizacijo investicij v načrtu razvoja omreţja in dosego ciljev, ki so z načrtom razvoja omreţja
opredeljeni, mora drţava zagotoviti ustrezno podporno okolje s poudarkom na zadostnih finančnih
virih, kar v zadnjem obdobju predstavlja največjo oviro pri realizaciji načrta razvoja.
Namen dokumenta je seznanitev vseh obstoječih in potencialnih uporabnikov distribucijskega omreţja
s trenutnim stanjem omreţja in z njegovim predvidenim razvojem v naslednjem desetletnem obdobju
od leta 2011 do 2020.
10 letni načrt razvoja je konceptualno en sam dokument za celotno območje Republike Slovenije in ga
je izdelal SODO d.o.o.. Podrobnejše informacije o omreţju in razvoju omreţja na posameznih
geografskih območjih oskrbe z električno energijo lahko zainteresirana javnost pridobi pri
posameznem izvajalcu nalog sistemskega operaterja distribucijskega omreţja z električno energijo na
njegovem geografskem območju oskrbe.
1.1 Izhodišča načrta razvoja
Zahteva za izdelavo 10 letnega načrta razvoja distribucijskega omreţja električne energije je
postavljena v 18. členu Energetskega zakona (Ur.l. RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08
in 22/10; v nadaljevanju: Energetski zakon). Sistemski operater distribucijskega omreţja električne
energije vsaki dve leti izdela načrt razvoja omreţja za obdobje 10 let in ga uskladi z nacionalnim
energetskim programom.
SODO d.o.o. (v nadaljevanju: SODO) ima na podlagi Uredbe o koncesiji gospodarske javne sluţbe
dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omreţja električne energije (Ur. l. RS, št. 39/07) in
koncesijske pogodbe od 1. 7. 2007 na celotnem območju Republike Slovenije izključno pravico
opravljati gospodarsko javno sluţbo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omreţja
električne energije.
Na podlagi koncesijske pogodbe je SODO z distribucijskimi podjetji, ki so lastniki elektrodistribucijske
infrastrukture (v nadaljevanju: pogodbeni izvajalci nalog SODO), sklenil pogodbe o najemu
elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega
omreţja električne energije (v nadaljevanju pogodba o najemu). Na področju razvoja in načrtovanja
elektroenergetske infrastrukture so pogodbeni izvajalci nalog SODO prevzeli obveznost izdelave
predlogov 10 letnega načrta razvoja elektrodistribucijske infrastrukture za svoje geografsko območje
oskrbe z električno energijo.
10 letni načrt razvoja je konceptualno en sam dokument za celotno območje Republike Slovenije in ga
je izdelal SODO na podlagi vhodnih podatkov, ki so jih zagotovili izvajalci nalog SODO. Podrobnejše
informacije o omreţju in razvoju omreţja na posameznih geografskih območjih oskrbe z električno
energijo lahko zainteresirana javnost pridobi pri posameznem izvajalcu nalog SODO na njegovem
geografskem območju oskrbe.
Pri izdelavi 10 letnega načrta razvoja distribucijskega omreţja električne energije so za izhodišča
upoštevane zahteve, ki izhajajo iz veljavnih pravnih aktov in dokumentov, ki urejajo področje
energetike, elektroenergetike in distribucijo električne energije, kjer so vključene tudi zahteve in
usmeritve iz direktiv in predpisov Evropske skupnosti s področja oskrbe z energijo in rabe energije.
Krovni zakonski dokument, ki ureja področje elektroenergetike je Energetski zakon. Energetski zakon
opredeljuje načela, elemente in pripravo energetske politike. Cilj energetske politike je zagotavljanje
pogojev za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami po trţnih načelih in
načelih trajnostnega razvoja ob upoštevanju njene učinkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih
virov energije ter pogojev varovanja okolja.
Z Energetskim zakonom so se v pravni red Republike Slovenije prenesle tudi naslednje direktive
Evropske skupnosti s področja oskrbe z električno energijo:
Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju
uporabe energije iz obnovljivih virov;
Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih
notranjega trga z električno energijo;
Direktiva 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 1. 2006 o ukrepih za
zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naloţb v infrastrukturo;
Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 4. 2006 o učinkovitosti rabe
končne energije in energetskih storitvah.
Izhodišča načrta razvoja postavljata 14. in 18. člen EZ:
minister pristojen za energijo predpiše elemente planiranja za izdelavo 10 letnih razvojnih načrtov;
sistemski operater distribucijskega omreţja električne energije izdela vsaki dve leti načrt razvoja
omreţja;
načrt razvoja omreţja se izdela za obdobje najmanj 10 let;
načrt razvoja omreţja mora biti usklajen z nacionalnim energetskim programom.
Zahtevano vsebino razvojnega načrta in elemente planiranja za izdelavo načrta razvoja je podalo
ministrstvo za gospodarstvo z dopisom št. 360-87/2010-3 z dne 24. 6. 2010.
Ključni strateški dokument razvoja energetike v Sloveniji je Nacionalni energetski program (v
nadaljevanju: NEP). V 10 letnem načrtu razvoja za obdobje 2011-2020 so upoštevani zastavljeni cilji energetske politike v Sloveniji, kot so navedeni v predlogu novega Nacionalnega energetskega načrta
(v nadaljevanju: NEP). Novi NEP sledi osnovnim smernicam energetske politike, ki jih določa
Energetski zakon in gradi na predhodnem nacionalnem energetskem programu (Resolucija o
Nacionalnem energetskem programu, Ur.l. RS št. 57/2004, v nadaljevanju: ReNEP), v katerem so bili
prednostni cilji energetski politike v Sloveniji oblikovani usklajeno s strateškimi usmeritvami na
področju energetike v EU in so bili: izboljšanje zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti in zmanjšanja
vplivov na okolje.
Za obdobje do leta 2030 so zastavljeni cilji energetske politike v Sloveniji:
povečanje strateške in obratovalne zanesljivosti oskrbe z energetskimi storitvami;
zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva ter razpoloţljive in dostopne energije oz
energetskih storitev;
spodbujanje okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam;
zagotavljanje socialne kohezivnosti.
Slika 2: Povezani cilji energetske politike (vir: Osnutek NEP, 24.06.2010)
Cilji na področju okolja so:
na področju preprečevanja podnebnih sprememb je zastavljenih vrsta količinskih ciljev:
o izpolnjevanje ciljev Kjotskega protokola za Slovenijo;
o cilji v okviru podnebno energetskega sveţnja EU po Odločbi 406/2009/ES (odločba bo
revidirana, v kolikor se EU odloči za ambicioznejši cilj 30% namesto sedanjih 20%;
11. 11. 2009 Priprava NEP 6
Povezani cilji energetske politike.
Cilji na področju okolja so:
na področju preprečevanja podnebnih sprememb je zastavljenih vrsta količinskih ciljev:
o izpolnjevanje ciljev Kjotskega protokola za Slovenijo;
o cilji v okviru podnebno energetskega sveţnja EU po Odločbi 406/2009/ES (odločba bo
revidirana, v kolikor se EU odloči za ambicioznejši cilj 30% namesto sedanjih 20%;
o podnebni zakon v pripravi, ki bo opredelil srednjeročne in kratkoročne cilje za drţavo in
predvidoma tudi za sektorje;
zmanjšanje izpustov onesnaţevalcev zunanjega zraka
o mejne vrednosti na ravni naprav (novi okoljski standardi za NOX idr. 1.1. 2016);
o minimiziranje izpustov na lokalni ravni;
o cilji drţave za 2010: SO2, NOX, VOC, NH3 in delci, 2020 novi cilji v pripravi.
minimiziranje škode za biodiverziteto
učinkovita raba naravnih virov:
o 25-odstotni ciljni deleţ za obnovljive vire energije v bruto končni rabi energije do leta 2020;
o 20-odstotno izboljšanje učinkovite rabe energije.
izpolnjevanje visokih standardov varovanja okolja in narave
minimiziranje vpliva na biotsko raznovrstnost
optimizacija rabe prostora.
Na osnovi Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju
uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in
2003/30/ES (v nadaljevanju: Direktiva 2009/28/ES) je drţava sprejela nacionalni akcijski načrt za
obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (v nadaljevanju: AN OVE). V tem načrtu so določeni
nacionalni cilji za deleţe energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za
ogrevanje in hlajenje v letu 2020.
Cilji slovenske energetske politike za obnovljive vire energije so:
zagotoviti 25% deleţ obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 10% obnovljivih virov
energije v prometu do leta 2020, kar po trenutnih predvidevanjih pomeni podvojitev proizvodnje
energije iz obnovljivih virov energije glede na izhodiščno leto 2005,
ustaviti rast porabe končne energije,
uveljaviti učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije kot prioritete gospodarskega razvoja,
dolgoročno povečevati deleţ obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2030 in
nadalje.
Za dejaven razvoja področja elektroenergetike bodo najpomembnejši naslednji izzivi:
potreben je nov investicijski cikel v elektrogospodarstvu, s katerim bi precej izboljšali njegovo
dolgoročno konkurenčnost in kakovost oskrbe in zagotovili dovolj proizvodnih, prenosnih in
distribucijskih zmogljivosti v drţavi – vsi novi proizvodni objekti morajo biti konkurenčni na širšem
regionalnem trgu;
znotraj energetskih podjetij v preteţni drţavni lasti je potrebna vzpostavitev sistema, ki bo
omogočil prenos dobre prakse znotraj podjetja v cilju učinkovitejšega izvajanja investicij;
razvojno naravnan regulatorni okvir za izvedbo investicij za obnovo omreţij, izboljšanje kakovosti
in razvoj, prilagojen predvideni večji rabi in proizvodnji energije na distribucijskem omreţju električne energije, vključno z razvojem v smeri aktivnih omreţij, ki bodo pomembno prispevala k
učinkovitosti trga in ugodnejšemu poloţaju odjemalcev na trgu;
razvoj energetskih storitev in tehnologij, kjer so visoko razvite kompetence slovenske industrije ali
jih je moţno razviti ter so trţno perspektivne.
Ključne usmeritve na področju elektroenergetike so:
učinkovit, razvojno naravnan regulatorni okvir ter stabilnost, predvidljivost in transparentnost
zakonodajnega okvirja;
nadaljnji razvoj prenosnega in distribucijskega omreţja, ki je povezan z izvedbo investicij za
obnovo omreţja, izboljšanjem kakovosti in večjem obsegu razpršene proizvodnje električne
energije;
prednostna izraba potencialov OVE za proizvodnjo električne energije in zagotavljanje
preteţnega deleţa proizvodnje električne energije iz domačih virov energije;
spremljanje uspešnosti priprave in izvedbe projektov NEP, kot kriterija uspešnosti upravnih in
nadzornih organov podjetij v preteţni drţavni lasti;
usposabljanje, izobraţevanje, raziskave in razvoj.
Na osnovi Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti
rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS je drţava
sprejela nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (v nadaljevanju
AN-URE). Na osnovi tega akcijskega načrta bi naj Slovenija do leta 2016 z izboljšanjem energetske
učinkovitosti dosegla kumulativni prihranek končne energije v višini najmanj 9% glede na izhodiščno
rabo končne energije (povprečna letna poraba v obdobju od leta 2001 do 2005) ali najmanj 4261
GWh.
ReNEP, ki je še v veljavi, postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja energentov
in električne energije k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. V
dokumentu je v zvezi z zanesljivo oskrbo z energijo na splošno postavljen zastavljen cilj, da je treba
stalno povečevati tehnično zanesljivost delovanja energetskih omreţij in kakovost oskrbe ter končne
uporabnike oskrbovati z električno energijo, katere kakovost ustreza mednarodnim standardom. V
ReNEP so opredeljeni tudi mehanizmi za zagotovitev tehnično zanesljivega delovanja energetskih
omreţij in dvig kakovosti oskrbe. Ti mehanizmi so podrobneje upoštevani v Energetskem zakonu,
predvsem pa v Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne sluţbe dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omreţja električne energije in gospodarske javne sluţbe dobava električne energije
tarifnim odjemalcem (Ur.l. RS št. 114/2004: v nadaljevanju uredba o GJS).
V uredbi o GJS je v 22. členu postavljena zahteva o izdelavi razvojnih načrtov distribucijskega
omreţja. Izpolnjevanje zahtev iz 22. člena navedene uredbe je pogoj za upravičenost in določitev
višine omreţnine. Kot izhodišča so bila pri izdelavi tega razvojnega načrta upoštevane tudi zahteve
členov uredbe, ki govorijo o zagotavljanju kakovosti storitev sistemskega operaterja. Pri umeščanju elektrodistribucijske infrastrukture (v nadaljevanju: EDI) v prostor sledimo usmeritvam
in ciljem Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije,
Ur. l. RS, št. 76/04,v nadaljevanju: strategija prostorskega razvoja), ki je temeljni drţavni dokument o
usmerjanju razvoja v prostoru:
Maksimalno se izkoristijo obstoječe trase in infrastrukturni koridorji.
Proučijo se najugodnejši poteki tras, ki poleg tehnoloških vidikov upoštevajo prostorsko
prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi moţnostmi in omejitvami.
Elektroenergetske koridorje se praviloma zdruţuje v koridorje ostale energetske in druge
infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne
dediščine se gradi v kabelski podzemni izvedbi.
Nizkonapetostno omreţje se praviloma gradi v podzemni izvedbi, izjemoma v nadzemni izvedbi s
samonosnim kabelskim snopom.
Pravila za urejanje prostora na nivoju Slovenije, so določena s Prostorskim redom Slovenije (Uredba o
prostorskem redu Slovenije, Ur. l. RS, št. 122/04: v nadaljevanju prostorski red).
Krovni zakon na področju urejanja prostora oz. prostorskega načrtovanja je Zakon o prostorskem
načrtovanju (ZPNačrt, Ur. l. RS, št. 33/07: v nadaljevanju ZPNačrt), ki za načrtovanje določa drţavne,
medobčinske in občinske prostorske akte. Vključitev elektrodistribucijske infrastrukture v prostorske
akte SODO d.o.o., kot nosilec urejanja prostora, zagotavlja s sodelovanjem v postopkih pripravljanja in
sprejemanja vseh vrst prostorskih aktov v obliki smernic in mnenj na predvidene prostorske ureditve
preko pogodbenih izvajalcev nalog SODO.
Pogoje za graditev objektov EDI določa Zakon o graditvi objektov (ZGO-1B, Ur. l. RS, št. 126/07: v
nadaljevanju ZGO). Za načrtovane posege v območju varovalnih pasov distribucijskega omreţja,
SODO d.o.o. preko pogodbenih izvajalcev določa pogoje pod katerimi je takšna gradnja mogoča v
obliki projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam ter soglasij za priključitev.
Ker je določena EDI opredeljena kot infrastruktura drţavnega pomena, se umeščanje take
infrastrukture izvaja na osnovi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev drţavnega pomena v prostor
(Ur. l. RS, št. 80/2010, v nadaljevanju: ZUPUDPP). Ta zakon določa prostorske ureditve drţavnega
pomena, ureja vsebino in postopek priprave drţavnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu:
načrt), ter določa način, kako se ta postopek vodi skupaj s postopkom celovite presoje vplivov na
okolje in postopkom presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter
postopkom presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
1.3 Kriteriji načrtovanja in uporabljena metodologija načrtovanja
Z upoštevanjem tehničnih, zanesljivostnih, ekonomskih in okoljevarstvenih kriterijev zagotavljamo
dolgoročno optimalen razvoj omreţja. Za načrtovanje razvoja elektrodistribucijskega omreţja izvajalci nalog SODO uporabljajo enotne kriterije in postopke, zato da zagotovimo homogeno strukturo omreţij
in uravnoteţeno kakovost oskrbe z električno energijo na celotnem ozemlju Slovenije.
Ključni elementi postopka načrtovanja razvoja elektrodistribucijskih omreţij so:
realizacija porabe in obremenitev v preteklem obdobju ter napoved porabe in obremenitev v
prihodnjem obdobju,
podatki o obstoječem stanju sistema (omreţje, transformacija, obremenitve, okvare, funkcionalno
in tehnološko staranje),
metode, ki omogočajo analize pričakovanih obratovalnih stanj, analize neprekinjenosti napajanja
in ekonomske analize,
zaznavanje sprememb pri obnašanju uporabnikov omreţja (razpršena proizvodnja, električna
vozila, premiki koničnih obremenitev, upravljanje porabe in druge storitve, ki jih prinašajo nove
tehnologije),
kriteriji načrtovanja, ki omogočajo zagotavljanje ustrezne kakovosti oskrbe z električno energijo in
predstavljajo mejne vrednosti, katerih prekoračitev v procesu načrtovanja razvoja omreţja
preprečujemo s sistemskim širjenjem omreţja (ojačitve in širitve omreţja) ter sodobnimi
tehnološkimi pristopi in koncepti.
1.022

urejanj