Maneton: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Prva knjiga: Duhovi mrtvih |
→Prva knjiga: druga in tretja knjiga |
||
Vrstica 26:
===Vsebina in zgradba===
====Prva knjiga====
Prva knjiga Manetonove Zgodovine se začne z uvodom ali predgovorom, v katerem je kratka Manetonova biografija in opis cilja njegovega pisanja. V predgovoru avtor pravi, da je bil bog [[Hermes]], katerega istoveti s [[Tot]]om, tisti, ki je izumil pisavo.<ref>Waddell (1940), str. 208-209.</ref> Hermesove spise je njegov sin Hermes Trismegist prevedel v novo pisavo, ki se je imenovala [[hieroglif]]i. Knjige, ki jih je napisal drugi Hermes, je zbral in uredil njegov sin, bog Agatodemon. Po Manetonu je Agatodemon uredil samo svete knjige, ki jih je napisal njegov oče Hermes Trismegist, in sicer po prihodu Ptolemaja Filadelfa na egipčanski prestol. To mesto v ''Egiptiaki'' je edino, na katerem Maneton omenja vire, ki jih je uporabil za pisanje svoje zgodovine, napisane v grščini za vladajočega ptolemajskega kralja. Sincel o tem piše:
Vrstica 67:
Avtor trdi, da je po vladavini duhov mrtvih v Egiptu vladalo pet domorodnih plemen, za njimi pa do [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] skupaj trideset dinastij smrtnikov. V kasnejših izdajah je omenjenih enaintrideset dinastij. Prva knjiga obravnava obdobje od [[Prva egipčanska dinastija|Prve]] do [[Enajsta egipčanska dinastija|Enajste dinastije]], ki jih sodobni egiptologi štejejo v [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]], [[Prvo vmesno obdobje Egipta|Prvo vmesno obdobje]] in zgodnje [[Srednje egipčansko kraljestvo|Srednje kraljestvo]].
====Druga knjiga====
Prva izdaja Druge knjige obravnava obdobje 0d [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste]] do [[Osemnajsta egipčanska dinastija|Osemnajste dinastije]] in vladarje Osemnajste dinastije združuje z vladarji [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajste dinastije]]. Obravnava torej obdobje od konca Srednjega kraljestva, Drugo vmesno obdobje, invazijo [[Hiksi|Hiksov]], njihov izgon in ustanovitev Novega kraljestva, ki se je začelo z [[Ahmoz I.|Ahmozom I.]], ustanoviteljem Osemnajste dinastije. Ta dinastija se je v prvi izdaji končala s Thouorisom (egipčansko Tuosret ali [[Tausret]]). Maneton njegovo vladavino postavlja v obdobje padca [[Troja|Troje]].
Druga knjiga je še posebej zanimala Jožefa Flavija, ki je Hikse ali ''»pastirske kralje«'' enačil s starodavnimi Izraelci, ki so se množično izselili iz Egipta (Apion 1.82-92). Jožef vključuje tudi kratko etimološko razpravo o besedi Hiksi z ugotovitvijo, da je izraz Hiksi v različnih izdajah Manetonove Zgodovine definiran protislovno. Jožefu je bil ljubši Manetonov naziv ''»ujeti pastirji«'', domnevno iz njegove prve izdaje, kot naziv ''»pastirski kralji«'' (Apion 1.82-83) iz kasnejše druge in tretje izdaje. Avtor je v prvi izdaji Hikse očitno imel za vsiljivce iz [[Arabija|Arabije]], v drugi in tretji izdaji pa jih je imel za [[Feničani|Feničane]] (Kanaance). Po Manetonu so bili oni tisti, ki so po izgonu iz Egipta zgradili [[Jeruzalem]], pred tem znan kot Salem. To izročilo morda kaže, da so bili Hiksi svetopisemski kanaanski [[Jebusejci]] iz svetopisemskih besedil.
V Drugi knjigi, vsaj v njeni najzgodnejšo izdaji, je bila Zgodba o gobavcu, ki jo Jože Flavij omenja in na dolgo kritizira.<ref>Apion 1.227-287.</ref> Prikrojeno zgodbo je poznal tudi egipčanski slovničar Apion (30-20 pr. n. št. – okoli 45-48 n. št.), vendar je ne umešča v Novo kraljestvo ampak v prvo leto 7. olimpiade, se pravi v leto 752 pr. n. št.<ref>Apion 2.2 §17.</ref>
====Tretja knjiga====
Tretja knjiga se začne z [[Devetnajsta egipčanska dinastija|Devetnajsto dinastijo]], ki je v drugi in tretji izdaji [[Dvajseta egipčanska dinastija|Dvajseta dinastija]], in končuje s [[Trideteta egipčanska dinastija|Trideseto dinastijo]], ki je v drugi in tretji izdaji [[Enaintrideseta egipčanska dinastija|Enaintrideseta dinastija]]. Med [[Petindvajseta egipčanska dinastija|Petindvajseto]] ([[Šestindvajseta egipčanska dinastija|Šestindvajseto]]) dinastijo se je zgodila [[Sais|saiška]] renesansa, medtem ko sta v Šestindvajseto ([[Sedemindvajseta egipčanska dinastija|Sedemindvajseto]]) dinastijo vključena perzijska anšanska vladarja [[Kambiz II.]] in Bardija ([[Smerdis]]), sinova [[Kir Veliki|Kira Velikega]]. Sledijo perzijski [[Ahemenidi]] Dareja Histaspa in njegovih naslednikov. Omenjene so tudi tri lokalne dinastije, katerih oblast se je morala prekrivati s perzijsko, čeprav jih Maneton našteva v sekvenčnem zaporedju. Trideseto dinastijo so sestavljali še trije perziski vladarji. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da je bila dodana naknadno. Tako Mojzes Horoenski kot [[Hieronim]] štejeta za zadnjega domorodnega egipčanskega vladarja [[Nektaneb II.|Nektaneba II.]]
Številčenje dinastij iz prve izdaje je avtor v naslednjih izdajah revidiral in Tretjo knjigo skoraj zagotovo zaključil z [[Darej III.|Darejem III.]] Omenil je tudi [[Aleksander Veliki|Aleksandrovo]] aretacijo in usmrtitev Dareja III.<ref>Waddell (1940), str. 186-187.</ref> Ker je šlo za avtorjevo napako, je v zadnji izdaji ta del izuščen.<ref>Waddell (1940), str. 184-185.</ref>
Tri izdaje istega avtorja dokazuje tudi ime ustanovitelja Osemnajste dinastije. V prvi izdaji se napačno imenuje Tethmosis (Τέθμωσις).<ref>Apion 1.94, 231.</ref> V drugi izdaji je njegovo ime spremenjeno v Amosis (Άμωσις).<ref>Waddell (1940), str. 114-115.</ref> V tretji izdaji je napisano pravilno ime Amos (Άμως),<ref>Waddell (1940), str. 110-111./ref> ki se je v egipčanščini pisalo Ahmose.
Če je leto 28 pr. n. št. najzgodnejši mogoč datum prve izdaje, sta bili druga in tretja izdaja objavljeni verjetno okoli leta 18 oziroma 8 pr. n. št.
==Sklici==
| |||