Živali: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 93.103.121.244 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno
Oznaka: vrnitev
Vrstica 17:
}}
 
'''Živáli''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Animalia''') so eno izmed petih [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[živo bitje|živih bitij]]. Čeprav so nastale kot zadnje od kraljestev, so zdaj prevladujoča oblika življenja na [[Zemlja|Zemlji]]. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V [[biologija|biološkem]] smislu sodi med živali tudi [[človek]].
[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|left|280px|Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s [[celična membrana|celično membrano]] (brez [[celična stena|stene]]), [[citosol]]om, [[celični skelet|celičnim skeletom]], [[organel]]i in [[celično jedro|jedrom]]]]
 
[[znanost|Znanstveno]] jih preučuje [[zoologija]], ki se nadalje deli v več ožjih [[znanstvena disciplina|znanstvenih disciplin]]. Predpono zoo- (iz [[stara grščina|grškega]] zōion - ''živo bitje''<ref>[http://www.thefreedictionary.com/zoo- zoo- definition]. Free Online Dictionary. Pridobljeno 4.12.2008.{{ikona en}}</ref>) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v določenem času pravimo '''favna'''.
Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.<ref>{{cite book |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}</ref> Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.<ref>{{cite book|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=212}}</ref> Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,<ref>{{cite book|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}</ref> kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.<ref name="scienceperspectives10">{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref> Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.<ref>{{cite book|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=45}}</ref>
 
== Značilnosti ==
Živali so [[evkarionti]], z izjemo skupine [[Myxozoa]] [[Mnogoceličar|mnogocelični]] organizmi, kar jih loči od [[bakterije|bakterij]] in večine [[protisti|protistov]]. So [[heterotrof]]i, po čemer se razlikujejo od [[rastline|rastlin]] in [[alge|alg]]. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej [[prebavni sistem|prebavnega sistema]]).
 
[[Razmnoževanje|Razmnožujejo]] se večinoma [[spolno razmnoževanje|spolno]], odrasle živali so [[ploidija|diploidne]] ali [[poliploidija|poliploidne]]. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi [[nespolno razmnoževanje|nespolno]] s [[partenogeneza|partenogenezo]].
 
[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|left|280px|Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s [[celična membrana|celično membrano]] (brez [[celična stena|stene]]), [[citosol]]om, [[celični skelet|celičnim skeletom]], [[organel]]i in [[celično jedro|jedrom]]]]
 
===Zgradba===
Z nekaterimi izjemami, med katerimi so najočitnejše [[spužve]] in [[plakozoji]], je živalsko telo diferencirano v [[tkivo|tkiva]]. Ti vključujejo [[mišica|mišice]], ki so se sposobne krčiti in nadzorovati gibanje, ter [[živčno tkivo|živčna tkiva]], ki omogočajo pošiljanje in obdelavo signalov. Običajno imajo tudi notranjo [[Prebava|prebavno]] votlino z eno ali dvema odprtinama.<ref name=scienceperspectives10>{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref>
 
Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.<ref>{{cite book |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}</ref> Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.<ref>{{cite book|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=212}}</ref> Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,<ref>{{cite book|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}</ref> kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.<ref name="scienceperspectives10">{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref> Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.<ref>{{cite book|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=45}}</ref>
 
===Razmnoževanje in razvoj===