Grad Kozljak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri: pp |
|||
Vrstica 6:
[[Slika:Kožljak 1.JPG|thumb|right|250px|Ruševine gradu Kozljak]]
Grad Kozljak je bil najverjetneje zgrajen v drugi polovici 11 stoletju. Zgradili ga je najverjetneje istrski mejni grof Ulrik I. Weimar-Orlamunde. Stara rimska cesta, Pula – Tarastica (današnja Rijeka), je potekala skozi to območje, obstajajo pa le predvidevanja, da je bil grad Kožljak zgrajen na temeljih rimske vojaške postojanke. Istrski mejni grof Ulrik Weimarski je posesti v Istri nad tem območjem dobil z darovnico kralja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] iz leta 1064.
Prvi zapisi o Kozljaku izhajajo iz leta 1102, pod imenom Castrum Josilach. Takrat je Ulrik II. Weimarski grad in gospostvo podaril [[Oglejski patriarh|Oglejskemu patriarhu]]. V vsej svoji zgodovini je imel Kozljak več imen. V srednjem veku so ga imenovali Castrum Gosilach in Coslaco, Wachsenstein so ga imenovali Nemci, Cosliacco pa Italijani in novejše hrvaško Kožljak. Približno šest stoletij je Kozljak veljal za enega pomembnejših gradov na območju reke Raše. Gospostvo Kozljak je obsegalo upravno središče Kozljak, Posert, Letaj, Šušnjevico, Novo Vas, Jasenovik, Grobnik, Brdo, Čepić in Malakras.
Oglejski patriarhi so grad in gospostvo podelili fevd Puljski škofiji. Puljska škofija je Kozljak dodeljevala različnim baronom, kateri so bili pod vplivom Goriške grofije, Oglejskih patriarhov in vladarjev bližnje pazinske regije. Od leta 1374, po smrti [[Goriški grofje|Goriškega grofa Alberta IV.]], je spadal Kozljak pazinski Grofiji, katera je istega leta prešla v roke avstrijske družine [[Habsburžani|Habsburg]].
| |||