Vida Tomšič: razlika med redakcijama

dodanih 1.574 zlogov ,  pred 3 leti
→‎Enakopravnost žensk - osnovno področje delovanja: dodal besedilo, opombo, element bibliografije, (preveč) o stališčih socialistov/komunistov do ženskih vprašanj
(razčlenitev življenjepisa, začetek poglavja o dejavnosti za enakopravnost žensk)
(→‎Enakopravnost žensk - osnovno področje delovanja: dodal besedilo, opombo, element bibliografije, (preveč) o stališčih socialistov/komunistov do ženskih vprašanj)
Po vojni se je Tomšičeva v drugo poročila s [[Franc Novak (zdravnik)|Francem Novakom - Luko]], partizanskim zdravnikom in profesorjem ginekologije ter članom [[SAZU]]. Otroci: [[Miha Tomšič|Mihael Gabrijel Tomšič]], Branko Novak, [[Živa Novak-Antolič]].
 
== EnakopravnostProblemi žensk, otrok in družine - osnovno področje delovanja ==
V okviru projektaprojektu družbenih sprememb, ki so ga oblikovali in izvajali [[Komunizem|komunisti]], se je Vida Tomšič zlasti zavzemala za enakopravni družbenoekonomskidružbeno-ekonomski položaj žensk, inza moškihvprašanja ter s tem povezane spremembe v zakonskihotrok in družinskih odnosihdružine.
 
V [[Socialna demokracija|evropski socialni demokraciji]] in zlasti komunističnih strankah sta, ob splošnem konsenzu o nujni enakopravnosti ženski, konkurirali dve zamisli: prva, da je enakopravnost žensk možna le v končno vzpostavljeni socialistični (ali komunistični) družbi, oziroma, in druga, da je enakopravnost žensk in odnosov med spoloma ter družinskih odnosov potrebno reševati brez odlaganja na daljni ideal. Značilno je prvo stališče zastopala [[Clara Zetkin]], še bolj izrazito pa [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]]. Vendar so zaradi taktičnih potreb znotraj socialističnih in komunističnih gibanj delovale posebne ženske sekcije, ki so sprožale tudi posebne probleme žensk in družine. Značilen primer osebne pravice žensk je pravica do odločanja o rojstvu otrok.
Njena stališča so se izrazila v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je leta 1976 sprejela Socialistična republika Slovenija. Zaradi usmerjenosti in kvalitete svojega dela je bila leta 1978 habilitirana za redno profesorico za področje družinskih odnosov na Pravni fakulteti v Ljubljani.
 
Vprašanje svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki vključuje tudi možnostjo umetnega [[Splav|prekinitve nosečnosti]] na zahtevo, je prvič v novejši zgodovini drastično rešil Leninov odlok iz leta 1920, ki je dovolil [[splav]] na zahtevo matere (do 3. meseca nosečnosti)<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UAJPYO0K|title=Geneza pravice do umetne prekinitve nosečnosti v nekdanji Jugoslaviji.|last=Rožman|first=Sara .|date=2009|journal=Ars et humanitas, letnik 3, številka 1/2, str. 301-325|accessdate=6.3.2018}}</ref>.
 
NjenaStališča stališčaVide Tomšič so se izrazila v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je leta 1976 sprejela Socialistična republika Slovenija. Zaradi usmerjenosti in kvalitete svojega dela je bila leta 1978 habilitirana za redno profesorico za področje družinskih odnosov na Pravni fakulteti v Ljubljani.
 
== Bibliografija ==
* TOMŠIČ, Vida''. Ženska, delo, družina, družba''. Ljubljana: Založba Komunist, 1976. 407 str. [COBISS.SI-ID 1331464] , 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Komunist, 1978. 511 str. [COBISS.SI-ID 11167233]
 
== Viri in opombe ==
1.689

urejanj