Celzova knjižnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
lektoriranje
Vrstica 1:
[[File:Ephesus Celsus Library Façade.jpg|300px|thumb|right|FasadaPročelje Celsusove Celzove knjižnice]]
[[File:Celsus Library, Ephesus.jpg|300px|thumb|right| CelsusovaCelzova knjižnica ponoči.]]
[[File:DSC04522 Istanbul - Museo archeol. - Il proconsole Polemeanus - 106-107 d.C. - da Efeso - Foto G. Dall'Orto 28-5-2006.jpg|thumb|right|Marmorni kip Tiberija Julija CelsusaCelza PolemaeanusPolemajana, ki je stala v osrednji niši zgornjega nadstropja knjižnice.Sedaj Zdaj je v Carigrajskem arheološkem muzeju<ref name=" Hanfmann, George Maxim Anossov 1975 65 ">{{cite book |author= Hanfmann, George Maxim Anossov |title=From Croesus to Constantine: the cities of western Asia Minor and their arts in Greek and Roman times |publisher=University of Michigan Press |year=1975 |page=65 |isbn=9780472084203 |quote=...statues (lost except for their bases) were probably of Celsus, consul in A.D. 92, and his son Aquila, consul in A.D. 110. A cuirass statue stood in the central niche of the upper storey. Its identification oscillates between Tiberius Julius Celsus Polemaeanus, who is buried in a sarcophagus under the library, and Tiberius Julius Aquila Polemaeanus, who completed the building for his father }}</ref>]]
 
[[File:Efez Celsus Library 2 RB.JPG|thumb|Arete,Areta (personifikacijapoosebitev vrlinekreposti) v CelsusoviCelzovi knjižnici]]
 
'''CelsusovaCelzova knjižnica''' je starodavna [[Rimska arhitektura|rimska stavba]] v [[Efez]]u v [[Anatolija|Anatoliji]], ki je zdaj del SelçukaSeldžuka v [[Turčija|Turčiji]]. Zgrajena je bilbila v čast [[Rimski senat|rimskemu senatorju]] Tiberiju Juliju CelsusuCelzu PolemaeanusuPolemajanu<ref>{{cite book |author= Swain, Simon |title=Dio Chrysostom: Politics, Letters, and Philosophy |publisher=Oxford University Press |year=2002 |page=57 |isbn=9780199255214}}</ref><ref name=" Nicols, John 1978 109 ">{{cite book |author= Nicols, John |title= Vespasian and the partes Flavianae, Issues 28-31 |publisher= Steiner |year= 1978 |page=109 |isbn=9783515023931}}</ref>, ki jo je dokončal Celsusovnjegov sin Gaj Julij AquilaAkvila ([[konzul]] leta 110) med približno letoma 114- in 117. Knjižnica je bila »"ena izmed najbolj impresivnihnajveličastnejših stavb v rimskem cesarstvu«", inv njej je hranilabilo shranjenih 12.000 zvitkov, terbila služilaje kot CelsusovCelzov [[mavzolej]], kisaj je bil pokopan v kripti pod knjižnico v okrašenem marmornatem [[sarkofag]]u. <ref name="Celsus Library, Ephesos">{{Cite web|url=http://www.ancient.eu/image/691/|title=Celsus Library, Ephesos|access-date=2016-10-02}}</ref> Celsusova knjižnicaKnjižnica je bila »"tretja največja knjižnica v starodavnem svetu«" za [[Aleksandrijska knjižnica |knjižnico v Aleksandriji]] in [[Pergamon]]u. <ref>{{Cite web|url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/aegean-coast/ephesus-efes/sights/historic/library-celsus|title=Library of Celsus - Lonely Planet|last=Planet|first=Lonely|website=Lonely Planet|access-date=2016-10-10}}</ref>
 
Notranjost knjižnice je bila uničena, domnevno v [[potres]]u leta 262<ref name="Clyde E. Fant 2003, p. 194">Clyde E. Fant, Mitchell GReddish, ''A Guide to Biblical Sites in Greece and Turkey'', Oxford: Oxford University Press, 2003, p. 194.</ref> (čeprav drugiso dokazi, kažejoda naje požar izbruhnil med invazijovpadom Gotov v istem letu), prav intako fasadapročelje v drugem potresu v desetem10. ali enajstem11. stoletju. <ref name="Clive Foss 1979, p. 134">Clive Foss, ''Ephesus After Antiquity: A Late Antique, Byzantine, and Turkish City'', Cambridge: Cambridge University Press, 1979, p. 134.</ref> Stoletja je ležala v ruševinah, dokler niso med letoma 1970 in 1978 arhitekti ponovno postavili ([[anastiloza]]) fasado. <ref name="Hartwig Schmidt 1995, pp. 46-7">Hartwig Schmidt, 'Reconstruction of Ancient Buildings', in Marta de la Torre (ed.), ''The Conservation of Archaeological Sites in the Mediterranean Region'' (Conference, 6–12 May 1995, Getty Conservation Institute), Los Angeles: The Getty Conservation Institute, 1997, pp. 46-7.</ref>
 
== Zgodovina ==
CelsusCelz, v katerega čast je bila zgrajena knjižnica, je bil leta 92 konzul, ki je bil odgovoren za vse javne zgradbe, in med letoma 105- in 107 rimski prokonzul Efeza, glavnega mesta azijske rimske province. Bil je bogat in priljubljen lokalni državljan. Rojen je bil v bližnjih [[Sarde|Sardah]] in med najstarejšimiprvimi, moškimiki izključnoje bil grškega izvorarodu, pa je postal rimski konzul<ref name="Wallace, Richard 1998 106">{{cite book |author= Richard Wallace, Wynne Williams |title= The three worlds of Paul of Tarsus |publisher= Routledge |year= 1998 |page=106 |isbn=9780415135917 }}</ref>, ki je postal konzul v [[Rimski imperij|Rimskemrimskem imperiju]]. inBil je v knjižnici čaščen kot Grk in Rimljan. <ref name=" Werner Eck 2005 267 ">{{cite book |author= Werner Eck, Matthäus Heil |title= Senatores populi Romani: Realität und mediale Präsentation einer Führungsschicht : Kolloquium der Prosopographia Imperii Romani vom 11.-13 |publisher= Franz Steiner Verlag |year= 2005 |page=267 |isbn=9783515086844}}</ref> Celsus je plačal zaZa gradnjo knjižnice zje lastnimnamenil osebnimsvoje bogastvomosebno bogastvo. Po naročilu njegovega sina leta 114 je bila gradnja knjižnice končana približno leta 117, v Efezu, ozemlju,na kitradicionalno jegrškem bilo tradicionalno grškoozemlju. Stavba je pomembna, kotsaj je ena redkih preostalih primerov starodavnih knjižnic, na katere je vplivala rimska knjižnica. Prav tako je razvidno, da so bile javne knjižnice zgrajenegradili ne samo v Rimu, temveč v celotnem Rimskemrimskem imperiju.
 
Notranjost knjižnice in vsehvse njenih knjigknjige jeso bilabile uničenauničene v ognju v uničujočem potresu, ki je prizadel mesto leta 262, ali kot poročajo številni drugi viri, v požaru istega leta med invazijovdorom [[Goti|Gotov]]. Ohranila se je samo fasada. Okoli leta 400 je bila knjižnica spremenjena v [[Nimfejnimfej]]. Fasada je bila popolnoma porušena v kasnejšem potresu, verjetno v 11. ali 10. stoletju.
 
Med letoma 1970 in 1978 je kampanjo za obnovo vodil nemški [[arheolog]] Volker Michael Strocka. OnAnaliziral je analiziral fragmenteostanke, ki so jih avstrijski arheologi odkrili med letoma 1903 in 1904. <ref>F. Hueber, V.M. Strocka, "Die Bibliothek des Celsus. Eine Prachtfassade in Ephesos und das Problem ihrer Wiederaufrichtung", ''Antike Welt'' 6 (1975), pp. 3 ss.</ref> Medtem so nekatere arhitekturne elemente pridobilidobili muzeji na Dunaju in v Carigradu. V procesuPri anastilozeanastilozi so te manjkajoče fragmente nadomestiti s kopijami ali manjkajočimi deli. <ref name="Hartwig Schmidt 1995, pp. 46-7"/> Obnovljena je bila samo fasada, preostali del stavbe pa ostajaje ostal v ruševinah.
 
== Arhitektura ==
Knjižnico je zasnoval rimski arhitekt VitruojVitruvij<ref>{{Cite news|url=http://architecture.about.com/od/ancientromanempire/ss/ephesus.htm|title=Explore one of the largest libraries of the ancient world|newspaper=About.com Home|access-date=2016-10-10}}</ref>. Objekt je imel eno dvorano, ki je bila obrnjena proti vzhodnemu soncu, kot je svetoval [[Vitruvij]], da bi izkoristili zgodnjo svetlobo. Knjižnica je bila zgrajena na ploščadi z devetimi stopnicami po celotni širini stavbe, ki so vodile do treh prednjih vhodov. Osrednji vhod je večji od obeh stranskih, vsi pa so okrašeni z okni nad njimi. Stranska vhoda imata štiri pare [[kompozitni slog|kompozitnih stebrov]], ki so dvignjeni na podstavek. Skupina [[korintski slog|korintskih stebrov]] stoji neposredno nad prvim nizom, kar povečuje višino stavbe. Pari stebrov na drugi ravni okviraokvirja okna, kot stebri na prvi ravni uokvirjajo vrata in ustvarjajo niše, v katerih so kopije kipov izvirnikov – [[Poosebljenje|personifikacijepoosebitve]]: modrost ([[SofijaZofija (modrost)|SofijaZofija]]), znanje ([[EpistemeEpistema (znanje)|EpistemeEpistema]]), pamet ([[EnijaEnoja (pamet)|Enoja]]) in moralna vrlinakrepost ([[AreteAreta (moralna vrlina)|AreteAreta]]). <ref>{{Cite web|url=http://www.kusadasi.biz/ephesus/library.html|title=Ephesus Library|website=www.kusadasi.biz|access-date=2016-10-10}}</ref> Menijo, da je morda obstajal tretji niz stebrov, vendar sta danes samo dva registra. Ta vrsta fasade z vdelanimi okvirji in nišami za kipe je podobna tisti, ki jo najdemo v starodavnih [[grško gledališče|grških gledališčih]] (stavba za [[orkestra|orkestro]] ali [[skena]]) in je tako označena kot "scenografija".
 
Glavni vhod je tako grobnica, ki vsebujes CelsusovCelzovim sarkofagsarkofagom in deluje kot nagrobnik<ref name=" Makowiecka, Elżbieta 1978 65 ">{{cite book|author= Makowiecka, Elżbieta |title= The origin and evolution of architectural form of Roman library |publisher= Wydaw-a UW |year= 1978 |page=65 |oclc= 5099783}}</ref>. Ni bilo nenavadno, da bi ga pokopali v knjižnici ali celo znotraj mestnih meja, zatoto je bila to za CelsusaCelza posebna čast.
 
Druge strani stavbe so arhitekturno nepomembne, saj so knjižnicebile ob spremljaleknjižnici druge stavbe. Notranjost, ki ni bila povsem obnovljena, je bila enojna pravokotna soba (dimenzijevelikosti 17 x 17x1111 m) z osrednjo [[apsida|apsido]], obrobljeno z velikim lokom. V apsidi je stal kip CelsusaCelza ali [[Atena|Atene]], boginje resnice. <ref name=otti>Ephesus: An OTTI Travel Company. "Celsus Library: Ephesus Turkey." Ephesus.us. 2009. [http://www.ephesus.us/ephesus/celsuslibrary.htm] Retrieved March 7, 2010.</ref> CelsusovaCelzova grobnica je ležalabila neposredno pod obokano komoro. Poleg ostalihpreostalih treh strani so bile pravokotne vdolbine, ki so vsebovalez omareomarami in policepolicami za 1200012.000 zvitkov. TeNiše nišeso skupaj z dvojnimi stenami za njimi sonadzirale delovalevlažnost takoin zaščitile nadzor vlažnosti kot za zaščito zvitkovzvitke pred ekstremnoskrajno temperaturo<ref>{{Cite web|url=http://www.ephesus.us/ephesus/celsuslibrary.htm|title=Celsus Library, Ephesus Turkey|last=Ephesus.us|website=www.ephesus.us|access-date=2016-10-10}}</ref>. CelsusCelzova zapuščina naj bi zapustil v zapuščini bila 25.000 [[denarij]]ev za plačilo knjižnega materialaknjig za branje.
 
Drugo in tretjo raven je mogoče doseči zpo nizom stopnicstopnicah, vgrajenih v stene, daki naj bi dodali podporopodpirale zgradbizgradbo in imeli podobne niše za zvitke. Strop je bil raven, morda je imel osrednji del kvadratni [[okulus (arhitektura)|okulus]], ki je dal nekaj svetlobe.
 
Slog knjižnice, z bogato, uravnoteženo, dobro načrtovano fasado, odražakaže grški vpliv na rimsko arhitekturo. Gradbeni materialimaterial, [[opeka]], [[beton]] in ostanki ruševin pomenijoso novenov materialematerial, ki so sega začeli uporabljati v rimskem imperiju okoli 2. stoletja.
 
== Spominski bankovec ==
FasadaPročelje stavbe je bilabilo upodobljenaupodobljeno na hrbtni strani turškega bankovca za 20 milijonov lir v obdobju 2001-20052001–2005<ref>[http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey][http://www.webcitation.org/5hFIaQq0J?url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng]. Banknote Museum: 7. Emission Group - Twenty Million Turkish Lira - [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/20m.htm I. Series]. – Retrieved on 20 April 2009.</ref> in bankovca za 20 novih lir 2005-20092005–2009. <ref>[http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey][http://www.webcitation.org/5hFIaQq0J?url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng]. Banknote Museum: 8. Emission Group - Twenty New Turkish Lira - [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E8/18.htm I. Series].<br>[http://www.tcmb.gov.tr/yeni/mevzuat/EMISYON/KARARTEBLIGVEGENELGELER/duyuruytl-ing.htm Announcement on the Withdrawal of E8 New Turkish Lira Banknotes from Circulation] [https://web.archive.org/web/20090422212451/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/mevzuat/EMISYON/KARARTEBLIGVEGENELGELER/duyuruytl-ing.htm], 8 May 2007. – Retrieved on 20 April 2009.</ref>
 
== Sklici ==
{{sklici|}}
 
== ReferenceViri ==
*Boethius, Axel; J.B. Ward-Perkins (1970). Etruscan and Roman Architecture: The Pelican History of Art. Harmondsworth: Penguin. p. 397. ISBN 978-0-300-05290-9.
*Grant, Michael (1995). Art in the Roman Empire. London: Routledge. pp. 48–50. ISBN 978-0-415-12031-9.