Utopični socializem: Razlika med redakcijama

dodanih 75 zlogov ,  pred 2 letoma
m
→‎Opustitev razrednih pozicij: dopolnil nedokončan stavek v tretjem odstavku
m (→‎Opustitev razrednih pozicij: dopolnil nedokončan stavek v tretjem odstavku)
»Vsem trem [Saint-Simonu, Fourieru in Owenu] je skupno, da ne nastopajo kot predstavniki interesov proletariata, ki je medtem zgodovinsko nastal. Kakor razsvetljenci tudi oni nočejo osvoboditi najprej določenega razreda, temveč hkrati vse človeštvo. Kakor oni hočejo ustanoviti carstvo razuma in večne pravičnosti; toda njihovo carstvo se kakor noč od dneva razlikuje od carstva razsvetljencev. Tudi buržoazni svet, ki je urejen po načelih teh razsvetljencev, je proti razumu in krivičen, zato sodi prav tako med staro šaro kakor fevdalizem in vsi poprejšnji družbeni redi. Če resnični razum in pravičnost doslej še nista vladala na svetu, je vzrok le to, da ju doslej nismo prav spoznali.<ref>{{Navedi knjigo|title=Izbrana dela (IV)|last=Engels|first=Friedrich|publisher=Cankarjeva založba|year=1977|isbn=|location=Ljubljana|page=590|cobiss=}}</ref>«
 
Kot alternativo razrednim pozicijam utopični socialisti zavzemajo stališče, da bodo njihovi ukrepi koristili vsemu človeštvu, torej tako izkoriščevalcem kot izkoriščanim. Rešitev razrednega boja med kapitalisti in delavci (pri čemer simpatizirajo s slednjimi) ne vidijo v delavskem prevzemu oblasti in odpravi kapitalistične privatne lastnine, ampak v sodelovanju med obema razredoma<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch03.htm#kritickoutopisticki|title=Komunistični Manifest|accessdate=2018-03-03|website=www.marxists.org}}</ref>. Pri tem se utopični socialisti še vedno zanašajo, da bo njihova vizija bodoče družbe, utemeljena na razumu, daprepričala botudi torejvladajoči konfliktrazred. Konflikt med delavcem in kapitalistom bo tako (po prepričanju utopičnih socialistov) razrešen, ko bo slednji uvidel, da je komunizem tudi v njegovem interesu. Engels kritičnost do takšnega stališča potrjuje v predgovoru k "Položaju delavskega razreda v Angliji" iz leta 1892:
 
»Tako se posebno poudarja – zlasti na koncu knjige – trditev, da komunizem ni samo strankarska doktrina delavskega razreda, ampak teorija, katere končni namen je osvoboditi vso družbo, tudi kapitaliste, današnjih utesnjujočih razmer. V abstraktnem pomenu je to točno, v praksi pa večinoma huje kot nekoristno. Dokler posedujoči razredi ne samo da ne čutijo nobene potrebe po osvoboditvi, ampak se tudi samo-osvoboditvi delavskega razreda z vsemi močmi upirajo, toliko časa bo delavski razred pač prisiljen, da družbeni prevrat sam začne in izpelje. (…) Tudi danes je dosti ljudi, ki iz nepristranskosti svojega višjega stališča pridigajo delavcem o nekem socializmu, ki naj bi bil vzvišen nad vsemi razrednimi nasprotji in razrednimi boji. A to so ali novinci, ki se morajo še dosti dosti učiti, ali pa najhujši sovražniki delavstva, volkovi v ovčjih kožuhih.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Izbrana dela (I)|last=Engels|first=Friedrich|publisher=Cankarjeva založba|year=1977|isbn=|location=Ljubljana|page=543|cobiss=}}</ref>
228

urejanj