Utopični socializem: Razlika med redakcijama

dodanih 964 zlogov ,  pred 2 letoma
dodal sklice in opombo za logistiko.
m
(dodal sklice in opombo za logistiko.)
Kot alternativo razrednim pozicijam utopični socialisti zavzemajo stališče, da bodo njihovi ukrepi koristili vsemu človeštvu, torej tako izkoriščevalcem kot izkoriščanim. Rešitev razrednega boja med kapitalisti in delavci (pri čemer simpatizirajo s slednjimi) ne vidijo v delavskem prevzemu oblasti in odpravi kapitalistične privatne lastnine, ampak v sodelovanju med obema razredoma<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch03.htm#kritickoutopisticki|title=Komunistični Manifest|accessdate=2018-03-03|website=www.marxists.org}}</ref>. Pri tem se utopični socialisti še vedno zanašajo, da bo njihova vizija bodoče družbe, utemeljena na razumu, da bo torej konflikt med delavcem in kapitalistom razrešen, ko bo slednji uvidel, da je komunizem tudi v njegovem interesu. Engels kritičnost do takšnega stališča potrjuje v predgovoru k Položaju delavskega razreda v Angliji iz leta 1892:
 
»Tako se posebno poudarja – zlasti na koncu knjige – trditev, da komunizem ni samo strankarska doktrina delavskega razreda, ampak teorija, katere končni namen je osvoboditi vso družbo, tudi kapitaliste, današnjih utesnjujočih razmer. V abstraktnem pomenu je to točno, v praksi pa večinoma huje kot nekoristno. Dokler posedujoči razredi ne samo da ne čutijo nobene potrebe po osvoboditvi, ampak se tudi samo-osvoboditvi delavskega razreda z vsemi močmi upirajo, toliko časa bo delavski razred pač prisiljen, da družbeni prevrat sam začne in izpelje. (…) Tudi danes je dosti ljudi, ki iz nepristranskosti svojega višjega stališča pridigajo delavcem o nekem socializmu, ki naj bi bil vzvišen nad vsemi razrednimi nasprotji in razrednimi boji. A to so ali novinci, ki se morajo še dosti dosti učiti, ali pa najhujši sovražniki delavstva, volkovi v ovčjih kožuhih.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Izbrana dela (I)|last=Engels|first=Friedrich|publisher=Cankarjeva založba|year=1977|isbn=|location=Ljubljana|page=543|cobiss=}}</ref> (MEID I, str. 543)
 
====Komunizem kot naslednik kapitalizma====
Prvo nasprotje je ločenost producenta od produkcijskih sredstev. To vodi v delitev družbe na dva velika razreda: lastnike produkcijskih sredstev (buržoazijo) in razred mezdnih delavcev (proletariat), mezdno delo pa je temelj za produkcijo presežne vrednosti.
 
Drugo večje nasprotje je med organizacijo produkcije znotraj individualnih kapitalističnih obratov, medtem ko na nivoju družbene produkcije vlada anarhija. Na nivoju posameznega kapitala se uvajajo načela znanstvenega menedžmenta, ki si prizadevajo racionalizirati stroške; na nivoju družbene ekonomije pa še vedno vlada konkurenca med kapitali (navkljub temu, da sam znanstveni menedžment priznava, da takšna praksa ni učinkovita<ref>Naveden vir je priročnik za logistiko. Referenca na neučinkovitost anarhije v produkciji je na strani 197, kjer je kot pomembna metoda zmanjševanja stroškov navedeno povezovanje in zaupanje med podjetji v dobavni verigi.</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/865508935|title=The handbook of logistics and distribution management : understanding the supply chain|last=Alan.|first=Rushton,|last2=1950-|first2=Baker, Peter,|isbn=9780749466275|location=London|oclc=865508935}}</ref>). Monopoli tega problema ne rešijo, ker so nestabilni<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/hilferding/1910/finkap/ch12.htm|title=Finance Capital - Chapter 12 - Cartels and Trusts|accessdate=2018-03-03|website=www.marxists.org|last=Hilferding|first=Rudolf|language=en-us}}</ref>, monopol, ki bi zajemal vso ekonomijo, pa je pod kapitalistično privatno lastnino nemogoč<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/luxemburg/1900/reform-revolution/ch02.htm|title=Rosa Luxemburg: Reform or Revolution (Chap.2)|accessdate=2018-03-03|website=www.marxists.org|last=Luxemburg|first=Rosa}}</ref>.
 
Tretje protislovje so krize, ki izhajajo iz preobilja. Za razliko od predhodnih ekonomskih sistemov so v kapitalizmu krize periodične in ne izhajajo iz pomanjkanja, temveč iz preobilja; izhajajo iz hiperprodukcije v smislu, da kapital producira več, kot lahko trg absorbira<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/hilferding/1910/finkap/ch16.htm|title=Finance Capital - Chaper 16 - The general conditions of crises|accessdate=2018-03-03|website=www.marxists.org|last=Hilferding|first=Rudolf|language=en-us}}</ref>. Sorodno protislovje je [[industrijska rezervna armada]] oziroma brezposelnost, ki se navkljub gospodarski rasti na zmanjšuje, ampak je v kapitalizmu nasprotno stalnica.
228

urejanj