Utopični socializem: Razlika med redakcijama

odstranjenih 1.965 zlogov ,  pred 2 letoma
zbrisal socialdemokratsko poglavje. razlog: vsebuje več faktičnih nepravilnosti, ne "presega marksistične definicije" (prvotni naslov), površno opisuje razvoj razrednega boja (ga sploh ne opisuje, insinuira da so reformistične zahteve zasluge US). Ni virov.
(spremenil naslov poglavja "preseganje marksistične definicije...")
(zbrisal socialdemokratsko poglavje. razlog: vsebuje več faktičnih nepravilnosti, ne "presega marksistične definicije" (prvotni naslov), površno opisuje razvoj razrednega boja (ga sploh ne opisuje, insinuira da so reformistične zahteve zasluge US). Ni virov.)
 
Četrto protislovje izpostavlja kolektivni značaj kapitalistične produkcije v dveh možnih oblikah: delniških družbah ali državni lastnini. V primeru delniške družbe lastnik produkcijskih sredstev ni več eden kapitalist, temveč skupnost kapitalistov (delničarjev). Marx in Engels delniško družbo tudi navajata kot obliko kapitala, kjer je vloga buržoazije najbolj razvidna; da si lasti del družbenega produkta v obliki dividend kot lastninskega naslova (nad produkcijskimi sredstvi). Državna lastnina nadalje nakazuje, da razred buržoazije ni potreben za vodenje družbene produkcije; državno lastnino vodijo državni uslužbenci (ki niso hkrati lastniki). Marx in Engels na osnovi tega razglasita buržoazijo za »odvečen družbeni razred«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1881/08/06.htm|title=1881: Social Classes - Necessary and Superfluous|accessdate=2018-03-03|website=www.marxists.org|last=Engels}}</ref>.
 
== Socialdemokratsko (reformistično) pojmovanje utopičnega socializma ==
 
Vsem utopičnim socialistom je skupno, da jim je bila tedanja družbena realnost, katere del so bili sami, nepravična in nasprotuje človekovemu dostojanstvu. Zato so na različne načine poskušali teoretično in tudi praktično udejanjiti družbene ideale enakopravnosti, svobode, človekoljubnosti, enakomerne distribucije dobrin, univerzalnega izobraževanja, ipd. Družbene spremembe so si prizadevali doseči po nekonfliktni poti po [[načelo snežne kepe|načelu snežne kepe]], tj. brez nasilnih sprememb, kot je revolucija. »Načelo snežne kepe« pomeni, da se funkcionalnost predpostavljene utopije v praksi preveri na majhnem številu avtonomnih skupnosti, preden postane vzor za ravnanje in delovanje družbe kot celote. Večina utopistov ni nikoli poskušala ustvariti eksperimentalne družbene skupnosti, pač pa je upala, da bo s svojimi idejami samodejno prispevala k družbenim spremembam. [[Karl Marx]] in [[marksizem|marksisti]] so jim zaradi idealizma, neznanstvenosti, [[dialektika|nedialektičnosti]] in neprepoznavanja [[razredni boj|razrednega boja]] kot nujnega [[družbeni konflikt|konflikta]] očitali utopičnost. Kljub temu so danes marsikatere njihove ideje, ki so bile za katerega od utopistov zgolj ideal, civilizacijsko sprejete in kot taki [[zakon]]sko določeni (npr. [[socialno skrbstvo]], obvezno [[osnovna šola|osnovnošolsko izobraževanje]], pravice žensk,...), čeprav lahko zatrdimo, da so v večini primerov utopističnih socialistov (še) daleč od njihovih idealov, npr. odprava zasebne lastnine in denarja, ali bolj moderne težnje po zagotovljenem [[univerzalni minimalni dohodek|univerzalnem minimalnem dohodku]]. Kolikor je prišlo do uresničitve posameznih avtonomnih utopičnih skupnosti, so zaradi omejenih sredstev in nefunkcionalnosti propadle. Kljub propadu so nekatere njihove rešitve postale del splošne družbene prakse.
 
== Zgodovinski pregled social(istič)nih utopij ==
228

urejanj