Lorenzo da Ponte: Razlika med redakcijama

Pri petnajstih letih je vsa družina prestopila iz [[Židje|židovske vere]] v [[Katoličanstvo|katoliško]]. Po takratnem običaju je moral prevzeti ime [[krst]]nega [[Boter (razločitev)|botra]], to je bil [[škof]] Lorenza da Ponta iz [[Ceneda|Cenede]]. Pri dvaindvajsetih letih je postal [[profesor]] [[Dialektika|dialektike]] v Benetkah, a je moral zaradi [[Politika|političnega]] delovanja in razuzdanega življenja zapustiti to mesto in zbežati v tujino. Med leti 1779 in 1781 je živel v [[Gorica|Gorici]]. Po burnem življenju je prišel na [[Dunaj]], kjer je bil na priporočilo [[Antonio Salieri|Antonia Salierija]] ime­novan pri italijanski operi za [[Gledališče|gledališkega]] [[pesnik]]a. Po smrti cesarja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] se je da Ponte preselil v [[London]], kjer je osnoval itali­jansko knjigarno. Zašel je v dolgove, zato je leta 1804 pobegnil v New York, kjer se je preživljal s poučevanjem jezikov. Tam je leta 1807 napisal svoje spomine.