Marina Cvetajeva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popr. |
mBrez povzetka urejanja Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 10:
Cvetajeva se je rodila v premožni ruski družini. Njen oče, Ivan Vladimirovič Cvetajev, je bil po poklicu profesor umetnostne zgodovine na [[Univerza v Moskvi|Univerzi v Moskvi]]. Kasneje je ustanovil Muzej Aleksandra III., danes poznan kot [[Puškinov muzej|Puškinov muzej]]. Njena mati, sicer očetova druga žena, pa je bila koncertna pianistka. Ker je bila delno poljskega in nemškega porekla, se je njena hči lažje poistovetila s tema narodoma, kar lahko zasledimo tudi v njenih delih. Cvetajeva je iz očetovega prvega zakona imela dve polsestri, leta 1894 pa se rodi še mlajša sestra Anastazija, kateri je mati posvečala več časa. Njen oče jo je zaradi dela sčasoma vedno bolj zapostavljal, zato se je že v mladih letih zatekala k literaturi, kar pa njeni materi ni bilo všeč, saj je želela, da gre hči po njenih stopinjah.
Leta 1902 je mati zbolela za [[
Leta 1904 so jo poslali na internat v [[Lausanne]] v [[Švica|Švici]]. Zaradi številnih selitev je zamenjala tudi veliko šol, kjer se je naučila italijanščine, nemščine ter francoščine. Dve leti po materini smrti je odpotovala v Pariz, kjer je obiskovala predavanja [[literarna zgodovina|literarne zgodovine]] na [[Sorbonne|Sorboni]]. Takrat je v [[
Njeno prvo večje delo je bil neohranjen prevod [[Edmond Rostand|Rostandovega]] ''[[L'Aiglon|Orliča]]'', leta 1910 pa je v samozaložbi izšla njena prva samostojna pesniška zbirka pod naslovom ''Večerni album''. Ta je pritegnila pozornost pesnika in kritika [[Maksimilijan Vološin|Maksimilijana Volšina]],
Strastna ljubezen, ki jo je gojila do moža je ni odvrnila od številnih afer. Izmed odmevnejših sta bili aferi z [[Osip Mandelstam|Osipom Mandelstamom]], kateremu je posvetila pesniško zbirko ''Mejniki'' (1916) in pesnico [[Sofija Parnok|Sofijo Parnok]] omenjeno v pesniškem ciklusu ''Napaka'' (1920). Aprila leta 1917 se zakoncema rodi druga hči Irina. V istem letu je bil Efron nastanjen v Moskvi kot častnik 56. rezervnega regimenta.
Vrstica 29:
Avgusta istega leta so se preselili na [[Češka|Češko]]. Ker niso imeli dovolj denarja za družinsko stanovanje v [[Praga|Pragi]], se je tja odpravil le Efron, kjer je študiral sociologijo in politične vede, žena in hči pa sta ostali v bližnji vasi. To obdobje je eno izmed najplodnejših, delo pa zaznamujejo predvsem [[pravoslavje|pravoslavni]] elementi in folklora.
V Pragi se je zapletla v precej odmevno afero z bivšim oficirjem Konstantinom Rodzevičem. Razšla sta se leta 1923, kar je navdihnilo njeno veliko delo ''Pesem konca'' ter ''Pesem o gori''. V tem času se je pričela dopisovati z [[Boris Pasternak|Borisom Pasternakom]], ki je ostal v Sovjetski zvezi. Gojila sta posebno prijateljsko vez, kljub temu da se nista velikokrat srečala.
Leta 1924 se je mož vrnil in se z družino naselil v predmestju Prage. Leta 1925 se je jima rodil sin Georgij, ki je postal središče njenega življenja, sama pa ga kliče Mur. Istega leta je mož Efron zbolel za [[tuberkoloza|tuberkulozo]], Cvetajeva pa je kot umetnica od [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] prejela manjšo štipendijo, katero je s prehodom na pisanje proze rahlo zvišala.
==== Pariz ====
| |||