Cesar Kejtaj: razlika med redakcijama

dodanih 296 zlogov ,  pred 3 leti
m
dodajanje povezav
(Ustvarjeno s prevodom strani »Emperor Keitai«)
 
m (dodajanje povezav)
{{Infopolje Kraljevska oseba|name=Kejtaj|image=Statue of Emperor Keitai.jpg|succession=Japonski cesar|reign=3. marec 507 – 10. marec 531|predecessor=[[Cesar Burecu|Burecu]]|successor=[[Cesar Ankan|Ankan]]|spouse=Taširaka no Himemiko<br>
(med drugimi)|issue=glej spodaj|birth_date=450|death_date=531 (80&#x2013;81 let)}}'''Cesar Kejtaj''' (継体天皇 ''Kejtaj-tenno''), znan tudi kot '''Kejtaj-okimi''', je 26. [[japonski cesar]]<ref name="kunaicho">[//en.wikipedia.org/wiki/Imperial_Household_Agency Imperial Household Agency] (''Kunaichō''): [http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/026/index.html 継体天皇 (26)]</ref> v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.<ref>Varley, Paul. (1980). ''Jinnō Shōtōki,'' pp. 119–120; Titsingh, Isaac. (1834). {{Google books|18oNAAAAIAAJ|''Annales des empereurs du japon,'' pp. 31–33.|page=31}}</ref>
 
Njegovem vladanju ne moremo pripisati točnih datumov, a naj bi po konvencijah vladal med leti 507 in 531.<ref>Ponsonby-Fane, Richard. (1959). ''The Imperial House of Japan,'' p. 43.</ref>
 
== Legenda ==
Kejtaj naj bi vladal na začetku 6. stoletja, a so informacije o njegovem življenju skope, virov za nadaljnje študije in verifikacijo pa ni dovolj. Med zapisi v ''[[Nihon Šoki|Nihon Šokiju]] ''in'' [[Kodžiki|Kodžikiju]] ''so bistvene razlike
 
''Kodžiki'' postavlja cesarjevo rojstvo v leto 485, smrt pa na 9. april 527.<ref name="Japanese_dates">Japanese dates correspond to the traditional [//en.wikipedia.org/wiki/Lunisolar_calendar lunisolar calendar] used in Japan until 1873.</ref> V tem obsežnem zapisu se imenuje Odo no Mikoto (袁本杼命).
''Nihon Šoki'' postavlja cesarjevo rojstvo v leto 450, umrl pa naj bi 7. februarja leta 531 ali 534. Po tem zgodovinskem zapisu se je imenoval Odo no Kimi (男大迹王) in Hikofuto no Mikoto (彦太尊). Identificirajo ga tudi ko Vo Ofu Ato-no-Hiko Fudo no Mikoto.
 
Glede na druge zapise je bil najprej kralj manjšega plemena province Koši na severu osrednje Japonske, morda celo na obali [[Japonsko morje|Japonskega morja]]. Nekatera sodobna dela daga imenujejo kralj Ohoto iz Košija.<ref name="a1-25">Aston, William. (1998). ''Nihongi,'' Vol. 2, pp. 1–25.</ref>
 
Njegov dejanski naziv je bil verjetno ''Sumeramikoto'' ali ''Amenošita Širošimesu Okimi'' (治天下大王, "veliki kralj, ki vlada pod nebesi"), saj se naziv ''tenno'' pojavi šele v času [[Cesar Tenmu|cesarja Tenmuja]] in [[Cesarica Džito|cesarice Džito]]. Lahko da so ga nazivali z ''Jamato Okimi'' (ヤマト大王/大君, "veliki kralj Jamata").
 
=== Rodoslovje ===
Če je cesar Kejtaj začel novo dinastijo, kot verjamejo mnogi zgodovinarji, je bil cesar Burecu zadnji monarh prve zabeležene japonske dinastije.<ref>Aston, William. (1998). ''Nihongi,'' Vol. 1, pp. 393–407.</ref> Kejtaj ni bil sin prejšnjega monarha. Glede na ''Kodžiki'' (712) in ''Nihon Šoki'' (720) je Burecu umrl brez naslednika, ko se je na prestol povzpel vnuk pete generacije po [[Cesar Odžin|cesarju Odžinu]], Kejtaj.
 
Rodoslovno drevo viz ''Nihon Šokija'' se je izgubilo, točnost njegovih zapisov pa je vprašljiva. Tudi rodoslovje tega cesarja ni preverljivo.
Kejtaj ni bil sin prejšnjega monarha. Glede na ''Kodžiki'' (712) in ''Nihon Šoki'' (720) je Burecu umrl brez naslednika, ko se je na prestol povzpel vnuk pete generacije po cesarju Odžinu Kejtaj.
 
Rodoslovni podatki se nahajajo tudi v ''[[Šaku Nihongi|Šaku Nihongiju]]'', ki citira izgubljeno besedilo ''[[Džoguki]]'' iz 7. stoletja. Bil naj bi sin Uši no Kimija, vnuka Ohi no Kimija, pravnuka Ohohoto no Kimija (brata družice [[Cesar Ingjo|cesarja Ingja]]), prapravnuka Vakanuke Futamata no Kimija in praprapravnuka cesarja Odžina.
Rodoslovno drevo v ''Nihon Šokija'' se je izgubilo, točnost njegovih zapisov pa je vprašljiva. Tudi rodoslovje tega cesarja ni preverljivo.
 
Rodoslovni podatki se nahajajo tudi v ''Šaku Nihongiju'', ki citira izgubljeno besedilo ''Džoguki'' iz 7. stoletja. Bil naj bi sin Uši no Kimija, vnuka Ohi no Kimija, pravnuka Ohohoto no Kimija (brata družice cesarja Ingja), prapravnuka Vakanuke Futamata no Kimija in praprapravnuka cesarja Odžina.
 
Po ''Kodžikiju'' in ''Nihon Šokiju'' je bil sin Hikouši no Kimija in Furihime. Po smrti cesarja Burecuja je Otomo no Kanamura predlagal 58-letnega Kejtaja kot možnega naslednika na prestolu Jamato.
 
Čeprav puščajo rodoslovni zapisi v ''Šaku Nihongiju'' prostor za diskusijo, mnogi zgodovinarji priznavajo cesarjevo krvno sorodstvo s [[Klan Okinaga|klanom Okinaga]], mogočno lokalno družino ali cesarski sorodno družino, ki je vladala regiji Oumi (del današnje prefekture Šiga). Ta družina je proizvedla veliko cesaric in družic cesarjem. Po ''Nihon Šokiju ''se je Ohohoto no Kimi, Kejtajev praded, poročil v klan Okinaga. Kejtajeva mati Furihime je izhajala iz lokalne vladarske družine v [[Provinca Koši|provinci Koši]], zato ga je po očetovi smrti pripeljala domov. Zanimivo je, da so se mnoge tradicije v povezavi s cesarsko družino prenašale skozi čas v svetiščih in starih družinah obeh regij.
 
Ne glede na ugibanja o Kejtajevem rodoslovju je po njegovi smrt prav gotovo sledil dolgo trajajoč spor za nasledstvo na prestolu. Dve veji [[Dinastija Jamato|družine Jamato]] sta se soočili za prestol. Podpornikom ene veje je uspelo nastaviti dva Kejtajeva sinova, [[Cesar Ankan|cesarja Ankana]] in [[Cesar Senka|Senka]], podpornikom druge pa sina, ki je postal [[cesar Kinmej]].<ref>Hall, John Whitney. (1993). {{Google books|OudvOfBHsvwC|''The Cambridge history of Japan: Ancient Japan,'' Vol. I., p. 154.|page=154}}</ref>
 
== Kejtajeva vladavina ==
Kejtaj je zasedbo prestola razglasil v Kusubi na severu [[Provinca Kavači|province Kavači]] (današnja [[Osaka]]) in se poročil z Burecujevo mlajšo sestro, princeso Taširago. Predvidevajo, da vsi niso pozdravljali njegovega nastopa oblasti in da je trajalo 20 let, da je vstopil v [[Provinca Jamato|provinco Jamato]], politično središče takratne Japonske.
 
V Kejtajevih kasnejših letih, leta 527 ali 528, je v provinci Cukuši na Kjušuju izbruhnil upor Ivaj. Kejtaj je imenoval Mononobe no Arakahija za ''šoguna'' in ga poslal zatreti upor.
 
Med njegovimi sinovi so trije cesarji, Ankan, Senka in Kinmej.
 
V Kejtajevih kasnejših letih, leta 527 ali 528, je v provinci Cukuši na Kjušuju izbruhnil [[upor Ivaj]]. Kejtaj je imenoval Mononobe no Arakahija za ''[[Šogun|šoguna]]'' in ga poslal zatreti upor. Med njegovimi sinovi so trije cesarji, Ankan, Senka in Kinmej.
Dejansko mesto Kejtajevega groba ni znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v ''kofunu'' Ooda Čausujana v Ibarakiju, Osaka
 
Dejansko mesto Kejtajevega groba ni znano. Tradicionalno ga častijo v spominskem šintoističnem svetišču (misasagi) v ''kofunu'' Ooda Čausujana v Ibarakiju, Osaka. <span>Cesarska hiša je posvetila to lokacijo kot njegov mavzolej. Uradno se imenuje</span>'' Mišima no Ajkinu no misasagi''.<ref>Ponsonby-Fane, p. 419.</ref>
 
== Družice in otroci ==
729

urejanj