Bukarešta: Razlika med redakcijama

dodana 2 zloga ,  pred 2 letoma
m
brez povzetka urejanja
(dodano iz en wiki)
m
Bukarešta leži v jugovzhodnem koncu romunske planote, na območju, ki ga je nekoč pokrival gozd Vlăsiei, ki je po tem, ko je bil očiščen, dal plodno ravnino. Kot mnoga mesta je tudi Bukarešta tradicionalno zgrajena na sedmih gričih. Sedem gričev so: Mihai Vodă, Dealul Mitropoliei, Radu Vodă, Cotroceni, Spirei, Văcăreşti in Sf. Gheorghe Nou.
 
Mesto ima površino 226 km2km². Nadmorska višina se giblje od 55,8 m na mostu čez Dâmboviţo v Căţelu v jugovzhodni Bukarešti in 91,5 m pri cerkvi Militari. Mesto je približno okrogle oblike, središče se nahaja na križišču glavnih osi sever-jug / vzhod-zahod na Univerzitetnem trgu. Mejnik za romunski kilometer nič se nahaja tik južno od Univerzitetnega trga pred cerkvijo Novi sv. Jurij (''Sfântul Gheorghe Nou'') na trgu Sv. Jurija (''Piața Sfântul Gheorghe''). Polmer mesta, od Univerzitetnega trga do mestnih meja v vseh smereh, se giblje od 10 do 12 km.
 
Do nedavnega so bile regije, ki obkrožajo Bukarešto, večinoma podeželje, po letu 1989 pa so se začela graditi predmestja v okolici Ilfovske županije. Nadaljnja urbana konsolidacija naj bi potekala konec leta 2010, ko naj bi začel veljati načrt "Bukareški metropolitanski prostor", ki bo vključeval dodatne občine in mesta iz Ilfova in drugih sosednjih okrožij. <ref>{{cite web|title=BMA will be extended to the Danube|url=http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160517125859/http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|dead-url=yes|archive-date=17 May 2016|date=13 June 2011}}</ref>
Prebivalstvo v Bukarešti je doživelo dve fazi hitre rasti, prvo konec 19. stoletja, ko se je mesto konsolidiralo kot nacionalna prestolnica in je trajalo do druge svetovne vojne, drugo pa v letih Ceauşesca (1965-1989), ko se je začela velika urbanizacija in so mnogi ljudje migrirali iz podeželskih območij v prestolnico. V tem času je bilo zaradi odločitve Ceauşescau da prepove splav in kontracepcijo pomemben naravni prirast.
Bucharest's population experienced two phases of rapid growth, the first beginning in the late 19th century when the city was consolidated as the national capital and lasting until the Second World War, and the second during the Ceaușescu years (1965–1989), when a massive urbanization campaign was launched and many people migrated from rural areas to the capital. At this time, due to Ceaușescu's decision to ban abortion and contraception, natural increase was also significant.
Bukarešta je mesto visoke gostote prebivalstva: 8.260 / km2km²<ref>{{cite web |url=http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |title=Archived copy |accessdate=2016-10-26 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220111559/http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |archivedate=20 December 2016 |df=dmy-all }}</ref>, zaradi dejstva, da večina prebivalstva živi v stanovanjskih blokih iz komunističnega obdobja (''blocuri''). Vendar pa je to tudi odvisno od predela mesta: južne občine imajo večjo gostoto kot severne.
Približno 96,6% prebivalstva v Bukarešti je Romunov<ref>{{cite web |url=http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |title=Archived copy |accessdate=2012-02-17 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120719063019/http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |archivedate=19 July 2012 |df=dmy-all }}</ref>. Druge pomembne etnične skupine so Romi, Madžari, Judje, Turki, Kitajci in Nemci. Relativno majhno število je Grkov, Američanov, Francozov, Armencev, Lipovancev in Italijanov. Ena od večinoma grških sosesk je bila Vitan - kjer je živelo tudi judovsko prebivalstvo (s populacijo 69.885 (10,9%) od skupaj 639.040, po popisu 1930, Judje so bili druga največja etnična skupina v Bukarešti); bili so bolj prisotni v Văcăreşti in na območjih okoli trga Unirii.
26.739

urejanj