Bukarešta: Razlika med redakcijama

dodanih 30.241 zlogov ,  pred 2 letoma
dodano iz en wiki
(dodano iz de wiki)
(dodano iz en wiki)
 
Leta 2006 je bil v Bukarešti 11. vrh mednarodne organizacije frankofonije. V letu pristopa Romunije v EU, je patriarh Teoctist I. umrl in 3. avgusta 2007 so ga pokopali v patriarhalni cerkvi. Mesto je od 2. aprila do 4. aprila 2008 gostilo XX. Vrh Nata.
 
== Geografija ==
[[File:Herastrau-toamna.jpg|thumb|left|200px|Peš in kolesarska pot v parku Herăstrău ]]
Bukarešta leži na bregovih reke Dambovița, ki se izliva v reko [[Argeș (reka)| Argeș]], pritok [[Donava|Donave]]. Več jezer, od katerih so najpomembnejša jezero Herastra, Floreasca, Tei in jezero Colentina, je v severnih predelih mesta vzdolž reke Colentine, ki je pritok Dambovițe. Poleg tega je v središču prestolnice majhno umetno jezero - jezero Cişmigiu - obdano s parkom Cişmigiu. Ta park imajo bogato zgodovino, saj so ga obiskovali pesniki in pisatelji. Odprt leta 1847 je narejen po načrtih nemškega arhitekta Carla F.W. Meyerja, in je glavni rekreacijski objekt v središču mesta.
 
Parki in vrtovi v Bukarešti poleg Cişmigiuja so še park Herăstrău in [[botanični vrt]]. Park Herăstrău je v severnem delu mesta, okrog jezera Herăstrău, v njem je tudi Muzejska vas. Botanični vrt, ki je v soseščini Cotrocena nekoliko zahodno od mestnega središča, je največji v te vrste v Romuniji, v njem raste več kot 10.000 vrst rastlin (veliko jih je eksotičnih); izvirajo iz parka kraljeve družine. <ref>[http://www.onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html Botanical Garden] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060929164505/http://onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html |date=29 September 2006 }}, onlinegallery.ro. Retrieved 13 October 2006.</ref>
[[File:Cygnus atratus -Cismigiu Gardens, Bucharest, Romania -two swimming-8a.jpg|thumb|200px|Črni labodi na jezeru Cișmigiu v vrtovih Cișmigiu]]
Jezero Văcăreşti je v južnem delu mesta. Ima več kot 190 hektarjev, od tega 90 ha vode, v njem gostuje 97 vrst ptic, polovica jih je zaščitenih z zakonom in najmanj sedem vrst sesalcev<ref>{{Cite web|url=http://www.hotnews.ro/stiri-mediu-20841205-fotogalerie-cum-afectata-fauna-din-delta-vacaresti-incendii-distrugeri-dureaza-atat-mult-protejarea-zonei.htm|title=FOTOGALERIE Cum e afectata fauna din Delta Vacaresti de incendii si distrugeri si de ce dureaza atat de mult protejarea zonei|website=HotNewsRo|access-date=2016-05-20}}</ref>. Jezero je obkroženo s stanovanjskimi stavbami in je rezultat človeškega posredovanja in narave. Območje je bila majhna vas, ki jo je Ceauşescu poskušal spremeniti v jezero. Po rušenju hiš in izgradnji betonskega bazena je bil načrt po revoluciji leta 1989 opuščen. <ref>{{Cite web|url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/delta-vacaresti-privita-etajul-17-s-a-transformat-lacul-ceausescu-parcul-natural-urban-astazi-1_53942e620d133766a865a7b1/index.html|title=Delta Văcăreşti, privită de la etajul 17. Cum s-a transformat lacul lui Ceauşescu în parcul natural urban de astăzi|website=adevarul.ro|access-date=2016-05-20}}</ref> Skoraj dve desetletji so se v zapuščenem zelenem prostoru otroci lahko igrali, prejšnji lastniki zemljišč pa izpodbijali prenovo v športni center. Ponovni razvoj ni uspel in v naslednjih letih je zeleni prostor postal edinstven habitat. Maja 2016 je bilo jezero razglašeno za naravni park Văcăreşti. <ref>{{Cite web|url=http://parcnaturalvacaresti.ro/parcul-natural-vacaresti-a-fost-aprobat-oficial/|title=Parcul Natural Văcărești a fost aprobat oficial {{!}} Parcul Natural Văcărești {{!}} "delta" dintre blocuri|website=parcnaturalvacaresti.ro|access-date=2016-05-20}}</ref>
[[File:Lake vacaresti.jpg|thumb|200px| Od leta 2015 je jezero Văcăreşti, poimenovano tudi "Bukareštanska delta", zaščiteno območje]]
Bukarešta leži v jugovzhodnem koncu romunske planote, na območju, ki ga je nekoč pokrival gozd Vlăsiei, ki je po tem, ko je bil očiščen, dal plodno ravnino. Kot mnoga mesta je tudi Bukarešta tradicionalno zgrajena na sedmih gričih. Sedem gričev so: Mihai Vodă, Dealul Mitropoliei, Radu Vodă, Cotroceni, Spirei, Văcăreşti in Sf. Gheorghe Nou.
 
Mesto ima površino 226 km2. Nadmorska višina se giblje od 55,8 m na mostu čez Dâmboviţo v Căţelu v jugovzhodni Bukarešti in 91,5 m pri cerkvi Militari. Mesto je približno okrogle oblike, središče se nahaja na križišču glavnih osi sever-jug / vzhod-zahod na Univerzitetnem trgu. Mejnik za romunski kilometer nič se nahaja tik južno od Univerzitetnega trga pred cerkvijo Novi sv. Jurij (''Sfântul Gheorghe Nou'') na trgu Sv. Jurija (''Piața Sfântul Gheorghe''). Polmer mesta, od Univerzitetnega trga do mestnih meja v vseh smereh, se giblje od 10 do 12 km.
 
Do nedavnega so bile regije, ki obkrožajo Bukarešto, večinoma podeželje, po letu 1989 pa so se začela graditi predmestja v okolici Ilfovske županije. Nadaljnja urbana konsolidacija naj bi potekala konec leta 2010, ko naj bi začel veljati načrt "Bukareški metropolitanski prostor", ki bo vključeval dodatne občine in mesta iz Ilfova in drugih sosednjih okrožij. <ref>{{cite web|title=BMA will be extended to the Danube|url=http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160517125859/http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|dead-url=yes|archive-date=17 May 2016|date=13 June 2011}}</ref>
=== Podnebje ===
Ob uporabi najblažje izoterme 0 ° C za najhladnejši mesec ima Bukarešto vlažno kontinentalno podnebje ''Dfa'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Pri uporabi izoterma -3 ° C je podnebje stičišče med kontinentalnim in ekstremno spremenljivim toplim oceanskim in hladnim subtropskim. Zaradi svojega položaja na romunski planoti je lahko pozimi vetrovno. Zimske temperature pogosto padajo pod 0 ° C, včasih celo do -20 ° C. Poleti je povprečna temperatura 23 ° C (povprečje za julij in avgust). Temperature v središču mesta pogosto segajo od 35 do 40 ° C. Čeprav so povprečne količine padavin in vlažnost v poletnih mesecih nizke, se občasno pojavijo nevihte. Spomladi in jeseni dnevne temperature variirajo med 17 in 22 ° C, padavine spomladi pa so večje kot poleti, pogostejša pa so blažja obdobja dežja.
== Demografija ==
Po popisu leta 2011 je v mestnih mejah živelo 1.883.425 prebivalcev, kar je zmanjšanje števila, zabeleženega v popisu leta 2002. To zmanjšanje je posledica nizkega naravnega prirasta, pa tudi zaradi preusmeritve prebivalstva iz samega mesta v sosednja majhna naselja, kot so Voluntari, Buftea in Otopeni. V študiji, ki so jo objavili Združeni narodi, je Bukarešta dosegla 19. mesto med 28 mesti, ki so zabeležila močan upad prebivalstva od leta 1990 do sredine leta 2010. <ref>{{Cite web|url = http://www.incont.ro/social/orasele-care-isi-pierd-locuitorii-bucurestiul-in-top-20-localitati-ale-lumii-cu-cea-mai-mare-rata-de-scadere.html|title = Orașele care își pierd locuitorii. Bucureștiul, în topul localitatilor lumii cu cea mai mare rată de scădere a populației|date = 9 February 2014|accessdate = |website = inCont.ro|publisher = |last = |first = }}</ref>
 
Prebivalstvo v Bukarešti je doživelo dve fazi hitre rasti, prvo konec 19. stoletja, ko se je mesto konsolidiralo kot nacionalna prestolnica in je trajalo do druge svetovne vojne, drugo pa v letih Ceauşesca (1965-1989), ko se je začela velika urbanizacija in so mnogi ljudje migrirali iz podeželskih območij v prestolnico. V tem času je bilo zaradi odločitve Ceauşescau da prepove splav in kontracepcijo pomemben naravni prirast.
Bucharest's population experienced two phases of rapid growth, the first beginning in the late 19th century when the city was consolidated as the national capital and lasting until the Second World War, and the second during the Ceaușescu years (1965–1989), when a massive urbanization campaign was launched and many people migrated from rural areas to the capital. At this time, due to Ceaușescu's decision to ban abortion and contraception, natural increase was also significant.
Bukarešta je mesto visoke gostote prebivalstva: 8.260 / km2<ref>{{cite web |url=http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |title=Archived copy |accessdate=2016-10-26 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220111559/http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |archivedate=20 December 2016 |df=dmy-all }}</ref>, zaradi dejstva, da večina prebivalstva živi v stanovanjskih blokih iz komunističnega obdobja (''blocuri''). Vendar pa je to tudi odvisno od predela mesta: južne občine imajo večjo gostoto kot severne.
Približno 96,6% prebivalstva v Bukarešti je Romunov<ref>{{cite web |url=http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |title=Archived copy |accessdate=2012-02-17 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120719063019/http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |archivedate=19 July 2012 |df=dmy-all }}</ref>. Druge pomembne etnične skupine so Romi, Madžari, Judje, Turki, Kitajci in Nemci. Relativno majhno število je Grkov, Američanov, Francozov, Armencev, Lipovancev in Italijanov. Ena od večinoma grških sosesk je bila Vitan - kjer je živelo tudi judovsko prebivalstvo (s populacijo 69.885 (10,9%) od skupaj 639.040, po popisu 1930, Judje so bili druga največja etnična skupina v Bukarešti); bili so bolj prisotni v Văcăreşti in na območjih okoli trga Unirii.
 
V zvezi z versko pripadnostjo je 96,1% prebivalstva pravoslavnih, 1,2% rimskokatoliških, 0,5% muslimanskih in 0,4% romunsko grških katolikov. Kljub temu se samo samo 18% prebivalstva katere koli vere obiskuje obrede le enkrat na teden. Pričakovana življenjska doba prebivalcev Bukarešte v letih 2003-2005 je bila 74,14 leta, kar je približno dve leti višje od romunskega povprečja. Pričakovana življenjska doba žensk je bila 77,41 leta, v primerjavi s 70,57 leti za moške.
 
== Gospodarstvo ==
[[File:Bucharest - Șoseaua Nicolae Titulescu.jpg|thumb|Pisarniške stavbe na ulici Nicolae Titulescu]]
Bukarešta je središče romunskega gospodarstva in industrije, ki predstavlja približno 23% (2013) BDP države in približno četrtino industrijske proizvodnje, medtem ko ga naseljujejo 9% prebivalstva v državi <ref>{{cite web|url=http://www.erionet.org/JIM+Romania.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131101013924/http://www.erionet.org/JIM%2BRomania.htm |archivedate=1 November 2013 |title=Joint Inclusion Memorandum of Romania |publisher=Web.archive.org |accessdate=14 April 2011 |deadurl=yes |df=dmy }}</ref>. V Bukarešti državljani in podjetja plačajo skoraj tretjino nacionalnih davkov. V letu 2013 je imela Bukarešta nominalni BDP na prebivalca 20.564 EUR (27.300 USD) ali 122% povprečja Evropske unije in več kot dvakratnik romunskega povprečja. Po relativni stagnaciji v devetdesetih letih je močna gospodarska rast mesta oživila infrastrukturo in pripeljala do razvoja trgovskih centrov, stanovanjskih naselij in visokih pisarniških stavb. Januarja 2013 je bila v Bukarešti 2,1-odstotna stopnja brezposelnosti, ki je bila znatno nižja od nacionalne stopnje brezposelnosti 5,8%.
 
Gospodarstvo v Bukarešti je osredotočeno na industrijo in storitve, pri čemer so storitve v zadnjih desetih letih še vedno pomembne. Sedež 186.000 podjetij, vključno z skoraj vsemi velikimi romunskimi podjetji, je v Bukarešti. Pomemben vir rasti od leta 2000 je bilo hitro rastoč nepremičninski in gradbeni sektor. Bukarešta je tudi največji romunski center za informacijsko tehnologijo in komunikacije in je dom številnim programerskim podjetjem. Največja romunska borza, Bukareštanska borza, ki je bila decembra 2005 združena z elektronsko borzo v Bukarešti Rasdaq, igra pomembno vlogo v mestnem gospodarstvu.
 
V Bukarešti delujejo mednarodne verige supermarketov, kot so Carrefour, Cora in METRO. Mesto raste v prodaji na drobno, kjer se vsako leto odprejo supermarketi in hipermarketi. Tu so luksuzne blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Hermes, Gucci, Armani, Hugo Boss, Prada, Calvin Klein, Rolex, Burberry in mnogi drugi. Tržnice in veliki nakupovalni centri so bili zgrajeni od konca devetdesetih let, kot so AFI Palace Cotroceni, Sun Plaza, nakupovalno mesto Băneasa, Plaza Romunija, nakupovalni center Unirea in center Liberty. Tradicionalne maloprodajne arkade in trgi so na Oborju.
 
== Kultura==
[[File:Biblioteca Nationala 1.jpg|thumb|200px|Naarodna knjižnica Romunije]]
Bukarešta raste tudi kot kulturno prizorišče, na področju vizualnih umetnosti, uprizoritvenih umetnosti in nočnega življenja. Za razliko od drugih delov Romunije, kot je obala Črnega morja ali Transilvanija, kulturna scena v Bukarešti nima določenega sloga, temveč vključuje elemente romunske in mednarodne kulture.
 
=== Znamenitosti ===
[[File:Triumphbogen Bukarest.jpg|thumb|200px|''Slavolok zmage'']]
[[File:Libraria Carturesti Carusel - Interior ziua.jpg|thumb|200px|Notranjost knjigarne Cărturești Carusel]]
[[File:Statuie Caragiale - Hotel Intercontinental.jpg|thumb|180px|left|Kip Ion Luca Caragiale blizu InterContinental Bucharest]]
Morda je najpomembnejša [[Palača parlamenta, Bukarešta |palača Parlamenta]], zgrajena leta 1980 v času vladavine komunističnega diktatorja Nicolee Ceauşesca. Je največja stavba parlamenta na svetu. V palači so romunski parlament (poslanska zbornica in senat), pa tudi Narodni muzej sodobne umetnosti. Stavba se ponaša z enim največjim kongresnih centrov na svetu.
 
Druga znamenitost v Bukarešti je ''Arcul de Triumf'' (Slavolok zmage), zgrajen v svoji sedanji obliki leta 1935 in modelirana po [[Slavolok zmage, Pariz |Arc de Triomphe]] v [[Pariz]]u.
 
Novejša znamenitost mesta je '''Memorialul Renașterii''' (spomenik ponovnega rojstva), stiliziran marmorni steber, ki je bil leta 2005 postavljen v spomin na žrtve romunske revolucije leta 1989, ki je zrušila [[komunizem]]. Abstraktni spomenik je sprožil polemiko ko so ga odkrili, in mu dajali vzdevke, kot je ''măslina-n scobitoare'' (''oljka na zobotrebcu''), saj mnogi trdijo, da se ne ujema z okolico in da je njegova izbira temeljila na političnih razlogih<ref>[http://www.sfin.ro/articol_1992/_memorialul_renasterii___ce_oribilitate_.html "Memorialul Renasterii", ce oribilitate!] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060217024722/http://www.sfin.ro/articol_1992/_memorialul_renasterii___ce_oribilitate_.html |date=17 February 2006 }} ("The Monument of Rebirth – how horrible!"), ''Săptămâna Financiară'', August 2005</ref>.
 
'''[[Romunski Athenaeum]]''' velja za simbol romunske kulture, od leta 2007 pa je na seznamu znamenitosti evropske dediščine<ref>[http://nato.mae.ro/index.php?lang=en&id=31&s=23698&arhiva=true Romanian Athenaeum awarded Label of European Heritage], Romania's Permanent Delegation to NATO</ref>.
 
Hotel InterContinental Bukarešta je hotel s petimi zvezdicami, ki stoji blizu univerzitetnega trga in je tudi znamenitost mesta. Stavba je zasnovana tako, da ima vsaka soba edinstveno panoramo mesta.
 
'''Hiša svobodnega tiska''' (''Casa Scânteii'') je replika slavne državne univerze Lomonosov. Ta stavba, zgrajena v značilnem slogu velikih sovjetskih projektov, naj bi bila reprezentativna za nov politični režim in za uveljavljanje nadvlade komunistične doktrine. Gradnja se je začela leta 1952 in je bila zaključena leta 1957, nekaj let po Stalinovi smrti (1953). Znana kot ''Casa Scânteii'' po imenu uradnega glasila Centralnega komiteja romunske komunistične partije , Scânteia, je bila namenjena združitvi pod eno streho vseh uradnih tiskovnih in založniških hiš v Bukarešti. To je edina stavba v Bukarešti, v kateri se nahajajo "kladivo in srp", rdeča zvezda in druge komunistične oznake, reliefi v medaljonih, ki obkrožajo fasado.
 
Druga kulturna prizorišča so [[Narodni muzej umetnosti Romunije]], Naravoslovni muzej Grigore Antipa, Muzej romunskega kmeta (''Muzeul ţăranului Român''), Narodni zgodovinski muzej in Vojaški muzej.
 
=== Umetnost ===
[[File:Bucharest - Palace before dawn 01.jpg|left|thumb|270x270px|Narodni muzej umetnosti Romunije]]
V smislu vizualnih umetnosti ima mesto muzeje klasične in sodobne romunske umetnosti ter izbrana mednarodna dela. Narodni muzej umetnosti Romunije je morda najbolj znan od muzejev v Bukarešti. Nahaja se v kraljevi palači in ima zbirke srednjeveške in sodobne romunske umetnosti, med njimi dela kiparja Constantina Brâncuşija in mednarodne zbirke romunske kraljeve družine.
 
Drugi, manjši muzeji imajo specializirane zbirke. Muzej Zambaccian, v nekdanjem domu zbiralca umetnin Krikorja H. Zambacciana, hrani dela znanih romunskih umetnikov in mednarodnih umetnikov, kot so [[Paul Cézanne]], [[Eugène Delacroix]], [[Henri Matisse]], [[Camille Pissarro]] in [[Pablo Picasso]].
 
Muzej Gheorghe Tattarescu hrani portrete romunskih revolucionarjev v izgnanstvu, kot so Gheorghe Magheru, ştefan Golescu in Nicolae Bălcescu ter alegorične kompozicije z revolucionarji (Romunsko ponovno rojstvo, 1849) in patriotske teme (Združevanje Univerze 1857). Druga impresivna umetniška zbirka, v kateri so pomembni romunski slikarji, je v rezidenci Ligia in Pompiliu Macovei, ki je odprta za obiskovalce, saj je zdaj del dediščine muzeja v Bukarešti.
Muzej Theodor Pallady se nahaja v eni najstarejših trgovskih hiš v Bukarešti in hrani dela romunskega slikarja Theodorja Palladyja ter evropske in orientalske pohištvene figure.
[[File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - 2 ); B-II-m-A-19856.JPG|thumb|right|270px| Prestolna soba kraljeve palače, ki je danes Narodni muzej umetnosti]]
 
Zbirke muzeja umetnosti vsebujejo zbirke romunskih umetnikov, med njimi Krikorja Zambacciana in Theodorja Palladyja.
 
Kljub klasičnim umetniškim galerijam in muzejem v mestu obstaja tudi sodobna umetniška scena. Narodni muzej sodobne umetnosti (MNAC), ki je v krilu palače Parlamenta, je bil odprt leta 2004 in hrani romunsko in mednarodno sodobno umetnost. MNAC vodi tudi Kalinderu MediaLab, ki skrbi za multimedijsko in eksperimentalno umetnost. Zasebne umetniške galerije so razpršene po celotnem mestnem jedru.
 
V palači Narodne banke Romunije je nacionalna numizmatična zbirka. Razstava prikazuje bankovce, kovance, dokumente, fotografije, zemljevide, palice srebra in zlata, kovinske kovance in matrice ter kalupe. Stavba je bila zgrajena med letoma 1884 in 1890. V tezavrski sobi so značilni marmorni okraski.
 
=== Religija ===
Bukarešta je sedež patriarha romunske pravoslavne cerkve, ene od vzhodno pravoslavnih cerkva v občestvu s carigrajskim patriarhom, pa tudi njenih podrazdelkov, metropolije Muntenia in Dobrudje in Bukureštanske nadškofije. Pravoslavni verniki menijo, da je Demetrius Basarabov pokrovitelj mesta.
 
Mesto je center za druge krščanske organizacije v Romuniji, vključno z rimskokatoliško nadškofijo, ustanovljeno leta 1883 in romunsko grško-katoliško eparhijo sv. Basila Velikega, ustanovljeno leta 2014.
 
V Bukarešti je tudi 6 [[sinagoga|sinagog]], med njimi ''Templul Coral', Velika sinagoga in tempelj Svete unije. Slednji je bil spremenjen v Muzej zgodovine romunske judovske skupnosti, medtem ko sta Velika sinagoga in Templul Coral aktivni in izvajata redne obrede.
 
[[Mošeja]] z zmogljivostjo 2000 ljudi je v fazi načrtovanja in bo zgrajena na 22-30 Expoziţiei Boulevard. Zemljišče, na katerem bo zgrajena mošeja, je bila podeljena muftiju muslimanskega kulta v Romuniji za 49-letnim najem od romunske vlade. Projekt bo financirala turška vlada in iz različnih donacij<ref>{{Cite web|url=http://www.nineoclock.ro/protocol-for-building-the-mosque-in-bucharest-was-signed/|title=Protocol for building the mosque in Bucharest was signed {{!}} Nine O`Clock|website=Nineoclock.ro|access-date=2016-06-27}}</ref>.
 
<gallery mode="packed">
File:Flickr - fusion-of-horizons - Catedrala Patriarhală.jpg|Romunska patriarhalna stolnica in palača patriarhata
File:Sf Spiridon Nou 01.jpg|Cerkev sv. Spiridona Nova]] – največja cerkev v Bukarešti
File:Flickr - fusion-of-horizons - Biserica Curtea Veche (2).jpg|Notranjost cerkve sv. Antona, najstarejša v mestu
File:Flickr - fusion-of-horizons - stavropoleos (226).jpg|Strop samostanske cerkve Stavropoleos
File:St. Nicholas Russian Church, Bucharest.jpg|Ruska cerkev sv. Niholaja
File:Bucharest - old synagogue relief.jpg|Detajl sinagoge Yeshua Tova, najstarejša v mestu
</gallery>
 
== Arhitektura==
Središče mesta je mešanica srednjeveških, neoklasicističnih in art nouveau stavb, pa tudi neo-romunskih iz začetka 20. stoletja ter zbir sodobnih stavb iz 20. in 30. let 20. stoletja. Večinoma utilitarna arhitektura komunističnega obdobja prevladuje nad najjužnejšimi okrožji. Nedavno zgrajene sodobne strukture, kot so nebotičniki in poslovne zgradbe, dopolnjujejo pokrajino.
 
=== Zgodovinska arhitektura ===
[[File:Stavropoleos-.jpg|thumb|left|Cerkev samostana Stavropoleos]]
[[File:Interior - Cercul Militar National.jpg|thumb|Pogled v notranjost Nacionalnega vojaškega kroga]]
Mestno srednjeveško arhitekturo in večino tistega, kar je preživelo do sodobnega časa, je uničila komunistična sistemizacija, požari in vojaški vdori. Nekaj srednjeveških in renesančnih stavb je ostalo, najbolj opazne so v območju Lipscani. Tu so ''Hanul lui Manuc'' (prenočišče) in ruševine starega sodišča (''Curtea Veche''); to območje je bilo v poznem srednjem veku trgovsko središče Bukarešte. Od 1970-ih dalje se je območje zlilo v mestnem okolju, številne zgodovinske stavbe pa so se zrušile. Leta 2005 je bilo območje Lipscani spremnejno v peš cono in je v procesu obnove.
 
Mestno središče je ohranilo arhitekturo iz poznega 19. in začetka 20. stoletja, še posebej med vojno, ki se pogosto šteje za "zlato dobo" bukareštanske arhitekture. V tem času se je mesto povečalo po velikosti in bogastvu, zato je poskušalo posnemati druge velike evropske prestolnice, kot je Pariz. Veliko arhitekture časa sodi v sodobni (racionalistični) arhitekturni tok, ki ga vodita Horia Creangă in Marcel Iancu.
 
V Romuniji so tendence inovacij v arhitekturnem jeziku izpolnile potrebo po valorizaciji in afirmaciji nacionalne kulturne identitete. Dela [[art nouveau]] se najde v novem arhitekturnem slogu, ki ga je sprožil Ion Mincu, in ga prevzamejo drugi prestižni arhitekti, ki izkoriščajo pomembne reference romunske laične in srednjeveške cerkvene arhitekture (na primer palača Mogoşoaia, cerkev Stavropoleos ali izginule cerkve samostana Văcăreşti) in romunskih ljudskih motivov.
 
Dve pomembni zgradbi tega časa sta '''Palača Creţulescu''', gosti kulturne ustanove, vključno z Evropskim centrom za visokošolsko izobraževanje Unesca in '''[[palača Cotroceni]]''', rezidenca romunskega predsednika. Več velikih gradbenih objektov, kot so Gara de Nord, najpomembnejša železniška postaja v mestu, sedež Narodne banke Romunije in Telefonska palača, datirajo iz teh časov. Leta 2000 so se zgodovinske stavbe v centru mesta obnovljale. V nekaterih stanovanjskih predelih mesta, zlasti v srednjih in severnih okrožjih z visokimi dohodki, so se vile iz 20. stoletja začele v začetku devetdesetih let večinoma obnovljati.
 
<gallery mode="packed">
File:Palatul Cantacuzino, Calea Victoriei 141 (3).jpg|Palača Cantacuzino – francoski barok
File:Bucuresti, Romania, Pasajul Macca-Vilacrosse (3); B-II-a-A-19837.JPG|Macca-Vilacrosse, s steklom pokrita arkada
File:Palatul Casei de Depuneri, Consemnațiuni și Economie Bucuresti.jpg|Palača CEC - eklekticizem v arhitekturi
File:Casa Capșa.jpg|[Casa Capșa, kavarna in hotel
File:Edificio caru 'cu bere, 01.JPG|Caru' cu Bere - neogotika
File:Scoala centrala de fete imagine din curtea interioara.jpg| Centralna šola Bukarešte - neoromanika
</gallery>
 
=== Komunistična arhitektura ===
[[File:House_of_Free_Press.jpg|thumb|250px| Hiše svobodnega tiska (''Casa Presei Libere''), zgrajena v 1950-ih]]
[[File:Communist Romania apartment blocks.jpg|left|thumb|300px|Standardizzirani stanovanjski bloki]]
Večji del bukareštanske arhitekture sestavljajo stavbe, zgrajene v času komunizma, ki so zamenjale zgodovinsko arhitekturo s stanovanjskimi bloki z visoko gostoto - porušeni so bili pomembni deli zgodovinskega središča Bukarešte, da bi zgradili eno največjih stavb na svetu, palačo Parlamenta (ki se je nato uradno imenovala Hiša republike). V projektu sistematizacije Nicolee Ceauşesca so bile nove stavbe zgrajene na prej zgodovinskih območjih, ki so bila porušena.
 
Edinstven primer te vrste arhitekture je ''Centrul Civic'', ki je zamenjal večji del zgodovinskega mestnega jedra Bukarešte z velikanskimi utilitarnimi zgradbami, predvsem z [[marmor]]nimi ali fasadami iz [[travertin]]a, ki jih navdihuje severnokorejska arhitektura. Množična rušenja, ki so se zgodila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v katerem je bilo uničenih skupno osem kvadratnih kilometrov zgodovinskega središča Bukarešte, vključno s samostani, cerkvami, sinagogami, bolnišnico in športnim stadionom v art deco slogu, se je drastično spremenil videz mesta. Arhitekturno obdobje v komunističnem času je mogoče najti tudi v stanovanjskih okrožjih, predvsem z ''blocuri'', stanovanjskimi bloki visoke gostote, v katerih živi večina mestnega prebivalstva.
 
Obstaja tudi komunistična arhitektura, ki je bila zgrajena v zgodnjih letih sistema, konec 1940 in 1950. Stavbe, zgrajene v tem času, so sledile sovjetskemu stalinističnemu trendu socialističnemu realizmu; to je ''Hiša svobodnega tiska'' (ki je bila v času komunizma imenovana Casa Scînteii).
 
=== Sodobna arhitektura ===
[[File:House, Headquarters of the Union of Romanian Architects.JPG|thumb|left|220px| Sedež Zveze romunskih arhitektov, nenavadna kombinacija novega in starega]]
[[File:Financial Plaza Bucuresti 1.jpg|thumb|200px|Financial Plaza]]
[[File:City Gate Towers.jpg|thumb|left|Stolpa Mesta vrata, primer moderne arhitekture 21. stoletja]]
Od padca komunizma leta 1989 je bilo nekaj stavb komunistične dobe prenovljeno, posodobljeno in uporabljeno za druge namene. Morda je najboljši primer tega pretvorba zastarelih maloprodajnih kompleksov v nakupovalna središča in trgovske centre. Te ogromne, krožne dvorane, ki so bile neuradno imenovane ''cirkusi lakote'' (''Circ al foamei'') zaradi pomanjkanja hrane, do katere je prišlo v osemdesetih letih, so bili v času Ceauşesca postavljene kot proizvodni trgi in [[refektorij]]i, čeprav jih je večina ostala nedokončana v času revolucije.
 
Sodobni nakupovalni centri, kot so Nakupovalni center Unirea, Bukareštanski Mall, Plaza Romunija in City Mall, so se pojavili na že obstoječih strukturah nekdanjih cirkusov lakote. Drug primer je pretvorba velike utilitarne gradnje v Centrul Civic v hotel Marriott. Ta proces se je pospešil po letu 2000, ko je v mestu cvetel nepremičninski trg, mnoge stavbe komunistične dobe v središču mesta pa so postale glavne nepremičnine zaradi svoje lokacije. Stanovanjski bloki iz komunističnega obdobja so bili tudi prenovljeni, da bi izboljšali urbani videz.
 
Najnovejši prispevek k arhitekturi v Bukarešti je potekal po padcu komunizma, zlasti po letu 2000, ko je šlo mesto skozi obdobje prenove in arhitekturne revitalizacije na podlagi gospodarske rasti Romunije. Stavbe iz tega časa so večinoma iz stekla in jekla, pogosto pa imajo več kot 10 nadstropij. Primeri so nakupovalna središča, poslovne stavbe, sedež banke, itd.
 
V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih več visokih pisarniških stavb, zlasti v severnih in vzhodnih predelih mesta. Poleg tega je prišlo do trendov dodajanja sodobnih kril in fasad k zgodovinskim stavbam, najpomembnejši primer tega pa je zgradba Združenja arhitektov Bukarešte, ki je sodobna stekleno-jeklena konstrukcija, zgrajena v zgodovinski kamniti fasadi. V letu 2013 je obzorje v Bukarešti obogatil 137 m visok nebotičnik City Centre Floreasca, ki je trenutno najvišja stavba v Romuniji. Primeri sodobnih nebotičnikov, zgrajenih v 21. stoletju, so Bucharest Tower Center, Euro Tower, Nusco Tower, Cathedral Plaza, City Gate Towers, Rin Grand Hotel, Premium Plaza, Bucharest Corporate Center, Millennium Business Center, PGV Tower, Charles de Gaulle Plaza, Business Development Center Bucharest, BRD Tower in Bucharest Financial Plaza. Kljub temu razvoju v višino, se romunski arhitekti izogibajo oblikovanju zelo visokih stavb zaradi občutljivosti na potrese.
 
Poleg stavb, ki se uporabljajo za podjetja in institucije, so bili zgrajeni tudi stanovanjski objekti, od katerih so mnogi sestavljeni iz visokih pisarniških stavb in primestnih stanovanjskih skupnosti. Primer takega novega stanovanjskega kompleksa je Asmita Gardens. Ta razvoj je vedno bolj viden v severni Bukarešti, ki je manj gosto naseljen in je dom srednjega in višjega razreda Bukareštancev zaradi procesa gentrifikacije.
 
==Pobratena mesta==
Bukarešta je pobratena z:
{{Div col}}
* {{flagicon|Brazil}} [[São Paulo]], [[Brazilija]] (2000)
* {{flagicon|China}} [[Peking]], [[Kitajska]] (2005)
* {{flagicon|Cyprus}} [[Nikozija]], [[Ciper]] (2004)
* {{flagicon|Jordan}} [[Aman]], [[Jordanija]] (1999)
* {{flagicon|Albania}} [[Tirana]], [[Albanija]]
* {{flagicon|Moldova}} [[Kišinjev]], [[Moldavija]]
* {{flagicon|Philippines}} [[Manila]], [[Filipini]]
* {{flagicon|United States}} [[Atlanta]], [[ZDA]] (1994)
* {{flagicon|United Kingdom}} [[London]], [[Združeno kraljestvo]]
* {{flagicon|Russia}} [[Moskva]], [[Rusija]]
* {{flagicon|Greece}} [[Atene]], [[Grčija]]
* {{flagicon|Germany}} [[Hannover]], [[Nemčija]]
* {{flagicon|Canada}} [[Montreal]], [[Kanada]]
* {{flagicon|United States}} [[Detroit]], [[ZDA]]
* {{flagicon|Canada}} Regina, Saskatchewan, Kanada
* {{flagicon|Bulgaria}} [[Sofija]], [[Bolgarija]]
* {{flagicon|Turkey}} [[Ankara]], [[Turčija]]<
* {{flagicon|South Africa}} [[Pretoria]], [[Republika Južna Afrika]]
* {{flagicon|Syria}} [[Damask]], [[Sirija]]
* {{flagicon|Nigeria}} [[Lagos]], [[Nigerija]]
* {{flagicon|Vietnam}} [[Hanoj]], [[Vietnam]]
* {{flagicon|United States}} Atenes, Georgia, ZDA
{{div col end}}
 
== Sklici ==
26.747

urejanj