Presežna vrednost: Razlika med redakcijama

vstavil povezave z drugimi wiki strani, spremenil "vloga" v "položaj" (drugi odstavek)
(razširil in nadomestil prvotni tekst s trenutnim popravkom.)
(vstavil povezave z drugimi wiki strani, spremenil "vloga" v "položaj" (drugi odstavek))
Presežna vrednost in profit nista sopomenki. Profit je presežek prihodkov nad izdatki, pri čemer pa izvor profita ni jasno definiran; špekulacija, na primer, ravno tako vpliva na profit, ampak nima neposrednega vpliva na presežno vrednost.
 
Presežna vrednost je vezana na [[kapitalizem]]; profit ni. Profit je na primer obstajal že pri srednjeveških trgovcih, ki pa ga ne moremo enačiti s kapitalističnim profitom, ki izhaja iz presežne vrednosti. Že samasam vlogapoložaj trgovskega kapitala je, na primer, drugačna; v srednjem veku je bil glavni povezovalni element med oddaljenimi kraji; glede na produkcijske obrate je bil relativno samostojna sila. Pod kapitalizmom je obstoj trgovskega kapitala posledica delitve dela znotraj [[Buržoazija|kapitalističnega razreda]]<ref>https://www.marxists.org/archive/marx/works/1894-c3/ch20.htm</ref>.
 
==Cirkulacija kapitala==
 
Cirkulacija kapitala se od cirkulacije blaga razlikuje, da njen začetni in končni člen ni blago, ampak [[denar]]. Ključen podatek je še, da je vsota tega denarja po koncu cirkulacije kapitala večja kot pred njenim začetkom.
 
Cirkulacijo blago opišemo z izrazom B(1)-D-B(2) (B – blago, D – denar); njen glavni smoter je pridobiti blago B(2), ker to vsebuje uporabno vrednost, ki jo kupec potrebuje. Cirkulacija kapitala ima nasprotno shemo D-B-D', pri čemer pa še velja D'>D. Glavni smoter cirkulacije kapitala za razliko od blagovne cirkulacije ni uporabna, ampak menjalna vrednost. Kapital je torej definiran kot vrednost (v denarni obliki), ki se jo vrže v cirkulacijo z namenom, da se pridobi še večja količina vrednosti.
===Mera presežne vrednosti in profitna mera===
 
Mera presežne vrednosti ni sopomenka za profitno mero. Glavna razlika med obema je, da v meri presežne vrednosti nastopa izključno živo delo, medtem ko profitna mera vključuje tudi vrednost, ki se v cirkulaciji kapitala le reproducira (tj. [[konstantni kapital]], oznaka k). Nastopa pa v profitni meri (p'), ki ima enačbo <math>p'=(pv)/(k+v)</math>, je profitna mera nižja od mere presežne vrednosti.
 
Za mero presežne vrednosti velikost konstantnega kapitala ni pomembna; zanima jo le delitev živega dela na potrebno in presežno delo. Na to delitev velikost že obstoječe vrednosti (konstantnega kapitala) ne vpliva, saj kapitalist črpa presežno vrednost izključno iz živega dela. Iz tega razloga Marx za stopnjo eksploatacije delovne sile ne uporabi profitne mere, temveč mero presežne vrednosti<ref>https://www.marxists.org/archive/marx/works/1894-c3/ch02.htm</ref>.
===Absolutna in relativna presežna vrednost – medsebojni vpliv===
 
Produkcija absolutne in relativne presežne vrednosti nista medsebojno izključujoči ali neodvisni spremenljivki. Nasprotno je povsem realen scenarij, da se povečujeta produkcija tako absolutne kot relativne presežnosti. To pomeni, da se istočasno povečujeta tako delovni dan kot delovna intenzivnosti; z drugimi besedami, da se dela dlje in hitreje. Daljšanje delovnega dneva in večanje intenzivnosti produkcije pa se medsebojno omejujeta (pojavi se izbira »ali dolg ali intenzivni delovni dan«). Na dolgi rok se med njima vzpostavi obratno sorazmerjsorazmerje. Tako krajšanje delovnega dneva vodi v večjo intenzivnost dela; to je namreč eden izmed proti-ukrepov kapitala, s katerim si prizadeva vzdrževati profitno mero ob izgubi, ki jo utrpi s krajšanjem delovnega dneva (izgube v absolutni kompenzira z relativno presežno vrednostjo)<ref>https://www.marxists.org/archive/marx/works/1867-c1/ch16.htm</ref><ref>https://www.marxists.org/archive/hilferding/1910/finkap/ch24.htm</ref>.
 
 
==Presežna vrednost in posebni profit==
 
Marx s konceptom presežne vrednosti kot izvorom profita ne zanika vpliva ponudbe in povpraševanja in s tem nihanja cen. Stanju konkurence pripisuje funkcijo, da ta povzroči odstopanja v profitnih merah posameznih kapitalov; ob popolni konkurenci bi profit še vedno obstajal, iz tega pa tudi zaključi, da konkurenca ni mehanizem, ki bi zadovoljivo (ali sploh) obrazložil izvor profita.
 
Po Marxu na makro nivoju, torej iz vidika celotnega družbenega kapitala, profita ni mogoče pojasniti drugače kot s presežno vrednostjo. Za profit, ki ga individualni kapital realizira zaradi ugodnih tržnih okoliščin (npr. preko špekulacije ali monopola), Marx tako uporabi izraz '''posebni profit'''<ref>https://www.marxists.org/archive/marx/works/1894-c3/ch10.htm</ref>. Posebni profit je še vedno presežna vrednost, s to razliko, da ni bila producirana pod obravnavanim kapitalom. Posebni profit je torej vprašanje porazdelitve presežne vrednosti znotraj kapitalističnega razreda (vključno z zemljiškimi posestniki); je relevanten na nivoju posameznih kapitalov in pri opisovanju njihovih medsebojnih odnosov (npr. monopolov), ni pa relevanten za izvor družbenega profita kot takega<ref>https://www.marxists.org/archive/marx/works/1894-c3/ch50.htm</ref>.
 
 
==Viri in literatura==
 
228

urejanj