Akadščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
 
Vrstica 20:
Jezikoslovci so ga poimenovali po mestu [[Akad]], ki je bil prestolnica [[Akadsko kraljestvo|Akadskega kraljestva]] (okoli 2334-2154 pr. n. št.) in veliko središče semitske mezopotamske civilizacije, čeprav je starejši in se je govoril več stoletij pred ustanovitvijo Akada.
 
Vzajemni vpliv sumerskega in akadskega jezika so jezikoslovci poimenovali ''[[sprachbund]]''. <ref>{{navedi knjigo |author=G. Deutscher (|year=2007). ''|title=Syntactic Change in Akkadian: The Evolution of Sentential Complementation''. |publisher=Oxford University Press US, str. 20–21. ISBN |isbn=978-0-19-953222-3. |cobiss= |pages=}}</ref> Akadska lastna imena so se v sumerskih besedilih prvič pojavila v poznem 29. stoletju pr. n. št..<ref>G. Andrew. ''Babylonian and Assyrian: A History of Akkadian''. Languages of Iraq, Ancient and Modern. London: British School of Archaeology in Iraq, str.. 31-71.</ref> Od druge polovice 3. tisočletja pr. n. št. (okoli 2500 pr. n. št.) so se besedila začela v celoti pisati v akadščini. Več sto tisoč do sedaj odkritih besedil in fragmentov besedil vsebuje mitološke pripovedi, pravna besedila, znanstvena dela, korespondenco, opise političnih in vojaških dogodkov in veliko drugih snovi. V 2. tisočletju pr. n. št. se je jezik razcepil v dve različici, ki sta se govorili v [[Asirija|Asiriji]] in [[Babilonija|Babiloniji]] in se zato imenujeta [[asirščina]] oziroma [[babilonščina]].
 
Akadščina je bila več stoletij materni jezik mezopotamskih ljudstev, tudi Asircev in Babiloncev. Zaradi močnih mezopotamskih cesarstev – Akadskega, Staroasirskega, Babilonskega in Srednjeasirskega, je postala tudi ''[[Lingua franca|lingua franca]]'' večine starega [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. V Novoasirskem cesarstvu je med vladavino Tiglat-Pileserja III. (okoli 8. stoletja pr. n. št.) začela njeno mesto prevzemati [[aramejščina]]. V helenističnem obdobju so akadščino uporabljali samo še učenjaki in duhovniki v templjih Asirije in Babilonije. Zadnji s klinopisom pisan dokument v akadščini je iz 1. stoletja n. št..<ref>M. Geller. ''The Last Wedge''. Zeitschrift für Assyriologie und vorderasitische Archäologie '''86''' (1997): 43–95.</ref> Številne akadske sposojenke so se skupaj z akadsko slovnično strukturo ohranile v nekaterih mezopotamskih novoaramejskih narečjih, ki jih v [[Irak]]u in njegovi okolici govorijo avtohtoni asirski kristjani in kurdski Judje.