Noj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m boljša slika, pp |
m pp, pnp |
||
Vrstica 30:
== Sistematika in razširjenost ==
Noj spada v [[red (biologija)|red]] [[nojevci|nojevcev]], ''[[Struthioniformes]]''. V to skupino spadajo še [[
Noji izvirajo iz [[Afrika|afriških]] [[savana|savan]] in [[Sahel]]a tako severno kot tudi južno od ekvatorialnega gozdnega pasu. Ločimo jih v pet [[podvrsta|podvrst]]:
* ''S. c. australis'' v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]
* ''S. c. camelus'' v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]; včasih ga imenujejo '''severnoafriški noj''' ali '''rdečevrati noj'''. Je najbolj razširjena podvrsta in živi na območju od [[Etiopija|Etiopije]] in [[Sudan]]a po vsem [[Sahel]]u do [[Senegal]]a in [[Mavretanija|Mavretanije]] na zahodu in vsaj v preteklosti severno do [[Egipt]]a in južnega [[Maroko|Maroka]].
* ''S. c. massaicus'' v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni Afriki]], včasih ga imenujejo '''masajski noj'''. V [[obdobje parjenja|obdobju parjenja]] se vrat in stegna samca obarvajo rožnato-oranžno. Skoraj v celoti živijo v [[Kenija|Keniji]], [[Tanzanija|Tanzaniji]] in južnih delih [[Somalija|Somalije]].
* ''S. c. syriacus'' na [[Srednji
* ''S. c. molybdophanes'' v Somaliji, Etiopiji in severni Keniji se imenuje '''somalski noj'''. V obdobju parjenja se vrat in stegna samca obarvajo modro. Njegov življenjski prostor se v severovzhodni keniji prekriva s prostorom ''S. c. massaicus''.
Vrstica 50:
V preteklosti so noje lovili in gojili predvsem zaradi njihovega perja, ki je bilo zelo priljubljeno za krašenje [[moda|modnih]] oblačil (npr. [[klobuk]]ov v [[19. stoletje|19. stoletju]]). Cenili so tudi kože, iz katerih so strojili [[usnje]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] so jih zato skoraj iztrebili. Farmska vzreja se je začela šele v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Tržišče perja je po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] propadlo, komercialna vzreja zaradi perja in pozneje zaradi kože pa se je spet okrepila v 70. letih 20. stoletja.
[[Arabski noj|Arabske noje]] na Bližnjem in [[Srednji
Danes noje gojijo po vsem svetu, celo v hladnem podnebju [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]]. Dobro se obnesejo v podnebju med 30 in −30 °C in jih gojijo v čez 50 državah, še vedno pa jih največ najdemo v Južni Afriki. Predvsem jih gojijo zaradi usnja. Ker je zanje značilno tudi najboljše razmerje med težo krme in težo živali (3,5:1, pri govedu pa 6:1), je privlačna tudi vzreja zaradi mesa. Uporabni stranski produkti pa so tudi jajca, [[drobovina]] in perje. Po tradiciji se na streho [[Etiopska ortodoksna Cerkev|etiopskih ortodoksnih]] cerkva polaga sedem velikih jajc, ki simbolizirajo nebeške in zemeljske angele.
Vrstica 65:
* Bibi, Faysal; Shabel, Alan B.; Kraatz, Brian P. & Stidham, Thomas A. (2006): New Fossil Ratite (Aves: Palaeognathae) Eggshell. Discoveries from the Late Miocene Baynunah Formation of the United Arab Emirates, Arabian Peninsula. ''[[Society of Vertebrate Paleontology|Palaeontologia Electronica]]'' 9 (1): 2A. [http://palaeo-electronica.org/2006_1/eggshell/eggs.pdf PDF, vse besedilo]
* Freitag, Stefanie & Robinson, Terence J. (1993): Phylogeographic patterns in mitochondrial DNA of the ostrich (''Struthio camelus''). ''[[Auk (journal)|Auk]]'' 110: 614–622. [http://elibrary.unm.edu/sora/Auk/v110n03/p0614-p0622.pdf PDF, vse besedilo].
* {{navedi knjigo |author=Fuller, Errol
== Zunanje povezave ==
|