Obnova Kenmu: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Bivša država|conventional_long_name=Obnova Kenmu|native_name={{lang|ja|日本国}} <br> ''Nippon-koku''|year_end=1336|common_name=Obnova Kenmu|p1=''Šogunat Kamakura''|flag_p1=Sasa Rindo.svg|year_start=1333|s1=''Šogunat Ašikaga''|flag_s1=Ashikaga_mon.svg|s2=Severni dvor|flag_s2=Imperial_Seal_of_Japan.svg|s3=Južni dvor|flag_s3=Imperial_Seal_of_Japan.svg|image_coat=Imperial_Seal_of_Japan.svg|symbol_type=Cesarski pečat|capital=Hej'an-kjo|common_languages=Pozna srednja japonščina|religion=''Šinbucu-šugo''|title_leader=Cesar|title_representative=''Šogun''|government_type=Absolutistična monarhija|continent=Azija|year_leader1=1318–1339|representative1=Morijoši|leader1=Go-Dajgo|year_representative1=1333|representative2=Narinaga|year_representative2=1335–1336|event_start=Vojna Genko|event1=Obleganje Kamakure|date_event1=18. maj 1333|event_end=Takaudži Ašikaga zavzame Kjoto|date_end=23. februar|currency=rjo|region=Japonska}}
{{Zgodovina Japonske|image=Gekko_Emperor_Godaigo.jpg|caption=Cesar Go-Dajgo, Gekko Ogata, 1890}}
'''Obnova Kenmu '''(建武の新政 ''Kenmu no šinsej'') (1333-1336) je ime za triletno obdobje v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] med [[Obdobje Kamakura|obdobjema Kamakura]] in [[Obdobje Muromači|Muromači]] ter politične dogodke, ki so se zgodili.<ref>Spelling note: A modified [//en.wikipedia.org/wiki/Hepburn_romanization Hepburn romanization] system for Japanese words is used throughout Western publications in a range of languages including [//en.wikipedia.org/wiki/English_language English]. Unlike the standard system, it maintains the "''n''" even when it's followed by "[//en.wikipedia.org/wiki/Homorganic_consonants homorganic consonants]" (e.g., ''shinbun'', not ''shimbun'').</ref> Obnova je bila poledica truda [[Cesar Go-Dajgo|cesarja Go-Dajga]] k povrnitvi moči cesarski hiši s civilno vlado, ki bi nastopila prvič po poldrugem stoletju vojaške vladavine.<ref name="sansom22">Sansom 1977: 22-42.</ref> Ta poskus je bil neuspešen, zamenjal ga je [[Šogunat Ašikaga|''šogunat'' Ašikaga]] (1336-1575). Šlo je za zadnjega cesarja z nekaj moči pred [[Obnova Meidži|obnovo Mejdži]] leta 1868. Mnoge in velike napake cesarske hiše v tem triletnem obdobju so imele pomembne posledice v sledečih desetletjih, tudi vzpon ''šogunata'' Ašikaga na položaj moči.

Cesarjevo vlogo sta si prisvojila [[Klan Minamoto|klana Minamoto]] in [[Klan Hodžo|Hodžo]] odkar je [[Minamoto no Joritomo]] leta 1192 pridobil naziv ''[[Šogun|šoguna]]'' in vladal iz [[Kamakura|Kamakure]]. Zaradi različnih razlogov se je ''šogunat'' odločil dovoliti alternirajoče vladanje dveh cesarskih linij s Severnega in Južnega dvora. Metoda je delovala nekaj menjav cesarjev do nastopa južnega cesarja Go-Dajga, ki je odprto nasprotoval Kamakuri z imenovanjem sina za naslednika. Leta 1331 ga je ''šogunat ''izgnal, cesarski lojalisti, med njimi Masašige Kusunagi, so se uprli in ga prišli podpret. Pomagal jim je tudi [[Takaudži Ašikaga]], ki ga je Kamakura sprva poslala zatreti cesarjev upor, kasneje pa je sam postal ''šogun''. Približno ob istem času je prestolnico ''šogunata'' napadel tudi vzhodni poglavar Jošisada Nitta. ''Šogunat'' se je poskušal braniti proti napredkom vojsk, a so sčasoma dosegle Kamakuro, jo oblegale in zavzele. Mesto je ostalo politično središče [[Regija Kanto|regije Kanto]] še celo stoletje, a se je nadvlada končala.

Primer situacije, ki je čakala na rešitev, so bila posestva ''[[šoen]]''. Lastniki velikih posestev (nadzorniki ''[[šugo]]'' in upravniki ''[[džito]]'') so bili politično neodvisni, davčne olajšave pa so siromašile vlado in spodkopavale njeno avtoriteto. Čikafusa Kitabatake, Go-Dajgov bodoči svetovalec je priznal, da se nima nihče namena vmešavati v te privilegije, zato je bil uspeh s te strani na začetka zelo medel. Ni bilo jasno, kaj je želel ukreniti glede zamenjave gospodarjev ''šugo'' in ''džito. ''Vsekakor niso želeli deliti moči s [[Samuraj|samurajskim razredom]]. Cesar je postavil težavo na stranski tir, saj so prav samuraji iz zahodnih posestev kasneje porazili ''šogunat''. Vsakršno ukrepanje bi privedlo do zamer pri ključnih zaveznikih.

[[Slika:Emperor_Godaigo.jpg|sličica|Cesar Go-Dajgo|levo]]

Ni razumel pomembnosti bojevniškega razreda, saj jih ni nikoli nagrajeval manjših samurajskih podpornikov, kar bi lahko počel z zemljo, ki so jo zasegli od klana Hodžo. Namesto tega je bil vedno pristranski. Te napake so ključ za razumevanje dogodkov v naslednjih nekaj desetletjih. Šele po nagraditvi verskih institucij se je lotil samurajev, ki so se v velikih množicah prišli pogajati za svoj delež. Največji delež je pripadel samurajema Jošisadu Nitti in Takaudžiju Ašikagi, s čimer civilistom ni vrnil veliko nadzora nad provincami civilistom. Največja napaka je bila, da ni nagradil manj pomembnih bojevniških podpornikov. Tribunali, ki jih je ustanovil za ta namen, so bili neučinkoviti in neizkušeni za takšno nalogo, podlegli pa so tudi korupciji. Samuraje je še bolj razjezilo, ko je z namenom zbiranja sredstev za zgraditev nove cesarske palače dvignil davke za samurajski razred. S časom se je po državi krepil odpor proti plemištvu. ''[[Tajhejki]]'' beleži, da je šla velika večina vojnih pridobitev v roke Takaudžija, Jošisade in pisarnam ''šugojev'' in ''džitojev ''več kot 50 provinc, s čimer je ostalo malo sredstev za bojevnike.<ref name="hall184">Hall and Duus 1990: 184-7.</ref> Do konca leta leta 1335 je aristokracija izgubila vso podporo bojevniškega razreda.

[[Slika:Ashikaga_Takauji.JPG|sličica|Upodobitev Takaudžija Ašikage|levo]]

Princ Morinaga je postal Takaudžijev nasprotnik, saj je bil ugleden in predan vzpostavitvi civilne vlade, ki jo je podpiral tudi Jošisada (TkaudžiTakaudži ga je užalil). Napetosti so rasle, dokler ni Takaudži Morinaga zaprl v Kjotu pod pretvezo in ga transportiral v Kamakuro, kjer je bil zapornik do konca avgusta 1335. Podporniki Hodžo so tu in tam sporadično netili upore. Tekom istega leta je Tokijuki Hodžo (sin tadnjega regenta Takatokija) poskusil povrniti ''šogunat'' s silo in premagal Tadajošija v današnji [[prefekturi Kanagava]]. Tadajoši je zbežal, pred odhodom pa je naročil obglavljenje princa Morinaga. Kamakura je kratek čas ostala v rokah Tokijukija. Takaudži je zaprosil cesarja za naziv ''sej-i tajšogun'', da bi lahko zatrl ta upor in pomagal bratu. Po zavrnitvi je organiziral svoje sile in se vrnil v Kamakuro brez cesarjevega blagoslova, kjer je premagal klan Hodžo.{{Efn|Unlike every other source consulted Goble,{{sfn|Goble|1996}} on page 38 of his "History of Japan" (see references), [[George Sansom]] states that Tokiyuki was killed on September 8, 1335 by Ashikaga forces entering Kamakura. This is also certainly an error.}} Namestil se je v soseski Nikajdo.<ref>Sansom says Ashikaga was staying at a temple called Eifuku-ji. This is an error, because Takauji in 1335 is known to have stayed at the ''[//en.wikipedia.org/wiki/Bett%C5%8D bettō]'s'' residence at {{nihongo|[[Nikaidō#Etimology of the name|Yōfuku-ji]]|永福寺}}&#x20;(<span lang="ja">永福寺</span>)