Begunje pri Cerknici: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Popravljena tipkarska napaka.
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
premik na primernejše mesto + popravki
Vrstica 35:
Naselje se prvič omenja leta 1262, od leta 1293 je bilo last [[Kartuzijani|kartuzijanskega]] [[samostan]]a v [[Bistra|Bistri]].
 
Župnijska [[Cerkev svetega Jerneja apostola, Begunje pri Cerknici|cerkev svetega Jerneja apostola]] se prvič omenja leta 1320. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1909-1907. Od stare cerkve je ostal [[zvonik]] iz leta 1823. Oltarji so delo rezbarskega mojstra I. Pengova iz [[Ljubljana|Ljubljane]], daritveni oltar pa F. Kvaternika. Na pokopališču stoji spomenik padlim [[slovensko domobranstvo|domobrancem]], v bližini je urejen park sprave. Sredi vasi je [[kapela]] svetega Ožbalta, v bistvu nekdanji [[prezbiterij]] stare gotske cerkve. Letnica [[1852]] na vratih se vrjetnoverjetno nanaša na leto, ko so podrli ladjo in ohranili le prezbiterij. V kapeli stoji lesen oltar iz poznega 17. stoletja. Na zunanjščini so vidne freske iz druge četrtine 16. stoletja.
 
==Etimološki izvor imena==
Pogosto velja prepričanje, da so Begunje dobile ime po prebivalcih okoliških vasi, ki so zaradi [[turški vpadi|turških vpadov]] pribežali v utrjeni tabor, ki je bil okoli cerkve svetega Jerneja, vendar to ne drži.
 
V listinah že pred turškim obdobjem se omenja ime vasi kot »Vegaun«, »Vegonj«. Iz kasnejših listin je znano, da ime vasi izhaja iz besede »gonje«, gonj - narečno »guonje«, kar pomeni potpoti, po katerih so vodili živino na pašo. Iz tega je nastala beseda »Vegonje«. Kasneje, ko so vsevprek spreminjali črke na začetku besed v B, (npr. »Varaga« - Baraga, »Valant« - Balant, »Wochein« - Bohinj), so »Vegonje« postale Begunje.
 
==Prebivalstvo==
Vrstica 47:
* [[Slovenci]]: 496 (99,4 %)
* [[Hrvati]]: 3
 
== Farne spominske plošče ==
V župniji Begunje pri Cerknici so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Begunje, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Selšček in Topol) ki so padli kot žrtve revolucionarnega nasilja v letih 1941-1945. Skupno sta na ploščah 202 imeni<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref>.
==Sklici==
{{sklici|1}}