Begunje pri Cerknici: Razlika med redakcijama

Župnijska [[Cerkev svetega Jerneja apostola, Begunje pri Cerknici|cerkev svetega Jerneja apostola]] se prvič omenja leta 1320. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1909-1907. Od stare cerkve je ostal [[zvonik]] iz leta 1823. Oltarji so delo rezbarskega mojstra I. Pengova iz [[Ljubljana|Ljubljane]], daritveni oltar pa F. Kvaternika. Na pokopališču stoji spomenik padlim [[slovensko domobranstvo|domobrancem]], v bližini je urejen park sprave. Sredi vasi je [[kapela]] svetega Ožbalta, v bistvu nekdanji [[prezbiterij]] stare gotske cerkve. Letnica [[1852]] na vratih se vrjetnoverjetno nanaša na leto, ko so podrli ladjo in ohranili le prezbiterij. V kapeli stoji lesen oltar iz poznega 17. stoletja. Na zunanjščini so vidne freske iz druge četrtine 16. stoletja.

V listinah že pred turškim obdobjem se omenja ime vasi kot »Vegaun«, »Vegonj«. Iz kasnejših listin je znano, da ime vasi izhaja iz besede »gonje«, gonj - narečno »guonje«, kar pomeni potpoti, po katerih so vodili živino na pašo. Iz tega je nastala beseda »Vegonje«. Kasneje, ko so vsevprek spreminjali črke na začetku besed v B, (npr. »Varaga« - Baraga, »Valant« - Balant, »Wochein« - Bohinj), so »Vegonje« postale Begunje.