Deseti brat: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Vrstica 36:
Deseti brat je rdeča nit romana in na eni strani povezuje zgodbo iz grajskega okolja, na drugi strani pa zgodbo iz vaškega okolja. Dvojnost v romanu opazimo tudi pri uporabi jezika. V grajskem okolju lahko rečemo, da uporablja slovenski meščanski jezik tedanjega časa. V vaškem okolju, ki ga sestavljajo preprosti kmečki ljudje pri Obrščaku, pa uporablja živ, izviren, duhovit jezik, ki se razlikuje od prvega.
 
Roman je kompozicijsko izredno spretno zaznamovanspreten, vendar mu je kljub temu [[Fran Levstik]], najpomembnejšiv kritikzasebnem tegapismu časa,Jurčiču očital velikonekatere slabosti: (Manicani jeverjetno, bilada prestarabi zase Manica zaljubila možitevv Lovra, koki senamerava jeza Lovremnogo vrnillet na Slemenice.Dunaj, Odličnoker »narejen«bi jebila leob Krjaveljnjegovi vrnitvi za možitev prestara, LovreLovro Kvas pa je absolutno preveč čustven in premalonedejaven, dejavenodlično pa je naslikan Krjavelj. Očita mu tudi, da je jezik preveč romantičen, daneljudski ni Ijudskijezik, da se je premalo posvetil psihologiji oseb in da je čutiti gosposki Stritarjev vpliv. Celo pri »vaški sredini« Levstik ni bil povsem zadovoljen, češ da je naslikal preveč revežev, kot da Slovenci ne bi imeli bogatih kmetov).
 
Za Jurčiča ne moremo reči, da je Levstikov ali [[Josip Stritar|Stritarjev]] učenec, trdimo pa lahko, da je znal preseči vse literarne programe. Dotlej na Slovenskem ni bilo pripovedne tradicije, zato je Jurčič zagotovo prvi slovenski pripovednik in Deseti brat pomeni novo dejanje v zgodovini slovenske literature.