Ptujsko polje: Razlika med redakcijama

'''Ptujsko polje''' ([[prekmurščina|prekmursko]] ''Ptüjsko,'' ali ''Optüjsko pole''), je ravnina med [[Ptuj]]em in [[Ormož]]em, skupaj z [[Dravsko polje|Dravskim poljem]] predstavlja največji ravninski del na območju [[sever|severovzhodne]] [[Slovenija|Slovenije]]. Ločnica med poljema je reka [[Drava]] (v okolici Ptuja). Ptujsko polje leži na levem [[breg]]u Drave, večje, Dravsko polje pa na desnem bregu.

Pretežno nasuto ravnino z dravskim ledeniško-rečnim prodom sestavljajo v morfološkem pogledu mlado pleistocenska prodna nasipina, ob Dravi holocenska peščeno-prodnata, ob Pesnici pa holocenska peščeno –ilovnatapeščeno–ilovnata naplavina.

Pesnica prečka vzhodni del polja, osrednji del je brez vodnega toka, talna voda sega do 12m12 metrov globoko. Leta 1978 so z zgraditvijo HE Formin zajezili Dravo v 3.5 kvadratnih km veliko akumulacijsko [[Ptujsko jezero]], ki sega do Ptuja.

Kmetijska zemljišča so razdrobljena, zasejana največ s pšenico in koruzo, pred 2. Svetovnosvetovno Vojnovojno so pridelovali veliko čebule (Lukarija''lukarija'').

Leta 1867 je bila speljana po severnem robu Ptujskega polja železnica PragerskaPragersko - Ptuj - Ormož in cesta proti Varaždinu, ki ninista močneje vplivala na njegov razvoj.

Ptujsko polje je gosto poseljeno (127 preb./kvadrat. km²):. okrog polovicaPolovica zaposlenih se vozi na delo na Ptuj., 30% v Ormož in 20% proti Kidričevemu in Mariboru.

Iz srednjega veka sta se ohranila fevdalna gradova v Veliki Nedelji in Muretincih[[Muretinci]]h, v Dornavi pa nižinski baročno dvorec.