Ulrik II. Weimar-Orlamünde: Razlika med redakcijama

 
Ulrikov oče je bil [[Ulrik I. Weimar-Orlamünde]] iz Weimarja, njegova mati pa [[Sofija Ogrska]] († 18. junij 1095). Poročil se je šele leta 1102 z Adelhajdo iz Turingije († 1146), hčerko grofa Ludvika Springerja, s katero pa ni imel potomcev.
Leta 1102 je Ulrik II. vse svoje alodijalne posesti v Istri, med njimi je gotovo bilo tudi 20 kraljevih hub, ki jih je njegov oče leta 1064 dobil od cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], podaril deloma nekaterim svojim vazalom, delno pa tudi Oglejskima cerkvama sv. Marije in sv. Šmohorja, ki sta spadali pod [[Oglejski patriarhat|Oglejskemu patriarhatu]]. <ref>[http://books.google.de/books?id=tiM-AAAAYAAJ&pg=PA181 AÖG 1850]</ref> Tako je svojemu fevdniku Meginhardu podaril vas Roč s priteklinami v severni Istri; Adalbertu Starejšemu pa gradova Črni grad in Beli grad jugovzhodno od Roča; Adalbertu Mlajšemu pa vas Gradino. Navedenima oglejskima cerkvama je podaril vse ostalo imetje v Istri in sicer: grad Buzet, grad Hum (v sedanji Buzetski občini), grad Boljun, grad Vranjo (severovzhodno od Boljuna), grad Letaj, grad Sv. Martin, [[Grad Kozljak|grad Kozljak]], grad Kaštel (v sedanji Piranski občini), vas "Cuculi", vas Momljan, vas Šterno, vas Petrabianko, vas Triban, vas Marčeniglo, vas Kubed (nad Dekani), grad Buje, grad "Brisintina" vas Kastanje (pri Grižnjanu), grad Kastiljon (SV od Sv. Lovreča) ter vas Št. Peter (SV od Buj) s samostanom sv. Petra in Pavla. Še istega leta pa je Ulrik II. oglejski cerkvi podaril še grad Oprtelj (Portole) v Motovunskem okraju v Istri.
 
Z njegovo smrtjo leta 1112 je po moški liniji ugasnila starejša linija Weimarskih. Kralj [[Henrik V.| Henrik V.]] je kasneje poskušal, vendar zaman, da bi zaplenil vse njegove alodijalne posesti.
5.482

urejanj