Dizel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.107.134 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika HakanIST Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{drugapomena|vrsti motorjev|dizelsko gorivo|plinsko olje}}
[[Slika:Dieselmotor vs.jpg|thumb|200px|Dizel, narejen leta [[1906]]]]
[[Slika:Lumbar patent dieselengine.jpg|thumb|200px|[[Patent]] Rudolfa Diesla za njegov motor leta 1893]]
'''Dízel''' (tudi ''dízelmotór'' ali ''dízlovski motór'') je vrsta [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjev z notranjim zgorevanjem]], poimenovana po motorjih znamke ''Diesel''. Tovrstni motor je prvi skonstruiral nemški inženir [[Rudolf Diesel]].
== Opis motorja ==
Dizel nima [[vžigalna svečka|vžigalnih svečk]], za [[gorivo]] pa uporablja [[plinsko olje]]. Vžig v dizlu povzroči visoka [[temperatura]], na katero se ogreje močno stisnjen [[zrak]] v [[valj]]ih. Visoka [[kompresija]] namreč ustvari temperature, ki so višje od vžigalne temperature plinskega olja. Pri prvem vžigu se zrak ogreva s pomočjo [[Žarilna svečka|žarilne svečke]] .
Plinsko olje ne pride v valj pomešano z zrakom, marveč ga pod visokim pritiskom vbrizgava v valj posebna [[šoba]]. Ob dotiku z vročim zrakom se plinsko olje vžge. Vsaka šoba vbrizga v valj natančno odmerjeno količino goriva, ki ga dovaja od motorja gnana visokotlačna [[črpalka]]. Količino vbrizganega goriva in s tem tudi moč motorja v določenem trenutku uravnava [[voznik]] s [[pedal]]om.
Prednosti dizla so:
* boljši izkoristek (in s tem manjši stroški za gorivo),
* daljša življenjska doba in nižji stroški vzdrževanja,
* visok navor že pri manjših hitrostih delovanja.
• manj ogljikovega dioksida v izpušnih plinih
Pomanjkljivosti pa so:
* dražja izdelava,
* večja teža,
* nekoliko glasnejši tek, zlasti prazni tek in tek po zagonu,
* slabši pospeški
* večje emisije trdnih delcev.
===Visoko kompresijsko razmerje===
Medtem, ko je pri običajnem [[bencinski motor|bencinskem motorju]] kompresijsko razmerje do 9: 1, je pri dizlih možno stisniti zrak, ki je brez goriva, do 22:1. Visoko kompresijsko razmerje je potrebno že zato, da se v valjih stisnjeni zrak ogreje za samodejni vžig goriva, na drugi strani pa je termodinamski [[delovni krožni proces]] ugodnejši. Zgorevalni prostor je v dizlu manjši kot v bencinskem motorju z enako gibno [[prostornina|prostornino]], vendar doseže zaradi velike kompresije boljše izkoristke.
===Vbrizgavanje goriva===
Za vbrizgavanje goriva skrbi črpalka. Šobe (v vsakem valju je ena) vbrizgavajo v pravem trenutku pravo količino goriva po vrstnem redu vžigov v valjih. Razdeljevanje in vbrizganje goriva po valjih je bilo prvotno uravnavano z mehansko napravo - razvodnikom goriva. Pri novih motorjih vbrizganje goriva vodi elektronika. Ugodnejše delovanje se da doseči s postopnim vbrizganjem goriva; elektronika (računalnik vžiga) pa uravnava čas, količino in razpored delnih vbrizganj goriva v valj.
===Sestavni deli motorja===
Valj je v najenostavnejši obliki cev okroglega prereza, ki je na enem koncu zaprta.
Bat se tesno prilega notranji površini valja. Idealna bi bila zrakotesnost z istočasno prosto gibljivostjo bata po valju navzgor z ročično gredjo.
Ojnica povezuje bat z ročično gredjo
Ročična gred je glavna gred motorja, ki je uležajena v kraterju. Na njej so ročični čepi, na katere so pritrjene ojnice.
===Delovanje 4-taktnega dizelskega motorja===
Postopek zgorevanja se pri dizelskih motorjih bistveno razlikuje od postopka pri bencinskih motorjih.
- Pri dizelskih motorjih se vsesani zrak močno stisne
- Takšen motor stalno deluje s presežkom zraka
- Goriva za dizelski motor imajo večinoma visoko vrelišče in imajo visoko vžigalno sposobnost.
- Zmes goriva in zraka se ustvarja šele v zgorevalnem prostoru; dizelski motor torej deluje z notranjim ustvarjanjem zmesi.
- Visoko komprimiran (stisnjen) zrak je tako vroč, da se vbrizgano gorivo samo vžge; dizelski motor torej deluje na samovžig.
- Dizelski motor ima večje padce tlaka in temperature, zato ima višjo stopnjo izkoristka in nižjo temperaturo izpušnih plinov. Vir: Hiller, V. (1992). Delovanje motornega vozila. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
==Vrste dizlov==
Dizli so po osnovnem delovanju podobno kot ostali [[motor z notranjim zgorevanjem|motorji z notranjim zgorevanjem]] dveh vrst: dvotaktni in štiritaktni. Manjši motorji so skoraj izključno štiritaktni. Dvotaktni so nekateri večji, počasi tekoči motorji, na primer za pogon [[ladja|ladij]]. Skupna značilnost je samovžig goriva, ki ga visokotlačna [[črpalka]] vbrizga skozi [[šoba|šobo]] v stisnjen vroč zrak v obdobju, ko je zrak v [[valj|valju]] motorja najbolj stisnjen. Razlikujeta pa se dvotaktni in štiritaktni motor po načinu dotoka svežega zraka in odstranjevanja [[dimni plini|dimnih plinov]] iz valja.
Dvotaktni motorji so zelo enostavni in zaradi majhnega števila delov tudi zelo zanesljivi, kar je ključno za uporabo na primer na ladjah. Dvotaktni batni motor ne potrebuje [[ventil|ventilov]]. Ker je pri vsakem obratu en delovni takt; pri štiritaktnem motorju pa je delovni takt le vsak drugi obrat, je moč dvotaktnega motorja za enako velikost skoraj dvakrat večja. Pomanjkljivost je v tem, da se zrak in izpušni plini nekoliko mešajo. Zaradi ostanka dimnih plinov v valju se možna količina goriva, ki zgori v vsakem delovnem taktu, zmanjšana. Zaradi tega moč dvotaktnega motorja ni natanko dvakrat večja kot pri enako velikem štiritaktnem motorju,
== Delovanje ==
Štirje takti v dizlu:
# sesalni takt: izpušni [[ventil]] je zaprt. Skozi odprti sesalni [[ventil]] vsesa bat v valj zrak. Sesalni ventil se zapre.
# kompresijski takt: oba ventila sta zaprta. Bat se pomika navzgor in stiska vsesani zrak v zgorevalni prostor. Tik pred zgornjo mrtvo točko brizgne šoba v zgorevalni prostor gorivo, ki se v razgretem zraku uplini.
# delovni takt: zmes se vžge. Plini se širijo in potiskajo bat navzdol.
# izpušni takt: bat se od spodnje mrtve točke pomika navzgor in potiska ostanke zgorevanja skozi izpušni ventil v izpušno cev.
Pri [[dvotaktni dizelski motor|dvotaktnih motorjih]] svež zrak iztisne mešanico [[izpušni plini|izpušnih plinov]] iz valja, ko se opravljen delovni takt in se tlak v valju približa tlaku v okolici. Bat ob koncu delovnega takta odpre dve odprtini na valju, vtočno in iztočno, kar omogoči osvežitev polnitve. Za dotekanje svežega zraka v valj je treba sveži zrak predkomprimirati. To opravi primerno oblikovana [[kolenčasta gred]], ki se vrti v karterju; ali pa turbopolnilnik.
===Turbopolnilnik===
Polnjenje motorja s svežim zrakom pospešimo s [[kompresor]]jem, ki je večinoma izveden kot rotacijski ("turbo") kompresor. Z večanjem tlaka polnjenja tudi povečamo vsakokratno količino zraka v valju, kar omogoča zgorevanje večje količine goriva v vsakem delovnem taktu; s tem pa e poveča tudi moč motorja. S turbopolnilnikom dosežemo tudi boljšo odzivnost motorja.
S turbopolnilnikom se moč motorja lahko zelo poveča, zato se uporablja vse pogosteje.
Energijo za delo turbopolnilnika pridobimo iz izpušnih plinov z majhno [[plinska turbina|plinsko turbino]]. Največkrat je turbopolnilnik (kompresorski del) kar neposredno povezan s turbino na izpušne pline v enoto, ki prosto teče.
===Zagon hladnega motorja===
Avtomobilski dizli imajo navadno [[žarilna svečka|žarilno svečko]], ki olajša zagon hladilnega motorja na ta način, da pred zagonom žari toliko časa, da se zrak v valjih ogreje na dovolj visoko temperaturo za vžig plinskega olja.
Velike ladijske motorje zaženejo največkrat s stisnjenim zrakom. Zagon traja toliko časa, da se valji in bat zadosti segrejejo za vžig goriva.
== Glej tudi ==
* [[dvotaktni dizelski motor]]
| |||