Odeon (zgradba): Razlika med redakcijama

'''Odeon''' je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno. Beseda prihajaizvira iz starodavne gršščinegrščine ᾨδεῖον – ''ideidejon'', dobesedno "petje" ali "stavba za glasbena tekmovanja"; od glagola ἀείδω, ''aeidō'', "pojem", ki je tudi koren od ᾠδή, ''ōidē'', "ode" in od ἀοιδός, ''aoidos'', "pevka".

Na splošno je bila konstrukcija odeona podobna kot pri starem [[grško gledališče|grškem gledališču]], a je imela le četrtinačetrtino velikosti, inimela je bila opremljena s streho za akustičnezaradi nameneakustike, kar je značilna razlika. Prototip odeona je bil [[Periklej]]ev odeon (Atenski odeon), večinoma lesena stavba ob južnem pobočju [fAtenska[Atenska akropola|Atenske akropole]]. [[Plutarh]] ga je opisal kot »"mnogo sedežev in mnogo stebro«stebrov" in je bil lahko kvadraten, čeprav so izkopavanja našla tudi drugačno podolgovato obliko. Okrašen naj bi bil z jambori in drogovi izz ladij, ujetihki odso jih zasegli PerzijcevPerzijci. TegaObnovil jega obnovilje kralj AriobarzanesAriobarzan I. iz Kapadokije po uničenju zaradi požara v prvi mitiridatsli[[Prva mitridatska vojna|mitridatski vojni]] leta 87-8687–86. <ref>{{cite book|title=Oxford Classical Dictionary|publisher=OUP|page=617|edition=First}}</ref>

== PrimeriDrugi odeoni ==

Najstarejši znaniznan odeon v Grčiji je bil Skias v [[Antična Šparta|Šparti]], ki se je tako imenovaniimenoval zaradi podobnosti z vrhom [[dežnik]]a, ki ga je postavil Teodor izs Samosa (600 Bpr.C n. št.). V Atenah je odeon blizu izvira EnneacrunusaEneakrun naob Ilissusureki Iis in naj bi bil iz časa [[Pejzistrat]]a. Zdi se, da ga je [[Likurg]] obnovil ali rekonstruiral okoli leta 330 pr. n. št.. To je verjetno stavba, ki jeso bilajo po [[Aristofan]]u <ref>''Wasps'', 1109.</ref> uporabljenauporabljali za pravosodne namene, za distribucijorazdeljevanje koruze in celo za začasno bivanje vojakov.

Najbolj veličasten odeon je bil [[Odeon Heroda Atiškega]] na jugozahodni skali Atenske akropole]]. Okoli leta 160 n. št. ga je zgradil bogatibogat [[sofizem|sofist]] in [[retorika|retorik]] Herod Atiški v spomin na svojo ženo. Velik del ostankov odeona je še viden. ImelLahko je kapacitetosprejel 4500/5500 oseb, strop pa je bil zgrajen iz lepo izrezljanih tramov iz cedrovega lesa, verjetno z odprtim prostorom v središču za osvetlitev <ref>{{harv|Sear|2006|pp=390–391}}</ref>. Prav tako je bil obilno okrašen s slikami in drugimi umetniškimi deli. Podobne zgradbe so obstajalebile tudi v drugih delih Grčije; v [[Antični Korint|Korintu]], tudi darilo Heroda Atiškega <ref>{{harv|Sear|2006|pp=393–394}}</ref>; pri [[Patras]]u, kjer je bil znan znamenitiznamenit Apolonov kip; v [[Smirna|Smirni]], [[Ajdin|TralesuTralu]] in drugih mestih v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Prvi odeon v Rimu je zgradil Domicijan (Domicijanov odeon), drugega pa [[Trajan]].

V novejšem času jeso človekbili zgradilzgrajeni velikeveliki odeoneodeoni za izvajanje glasbe, za gledališke in plesne predstave, kot na primer Odeon v Münchnu, Odeon na Dunaju ali Odeon, Evropsko gledališče (Théâtre National de l’Odéon) v Parizu.

Ime pa se v nekateriknekaterih primerih uporavljauporablja tudi za [[kino]] (Nickelodeon v Torontu).