Antwerpen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 103:
[[File:Bonaventura Peeters (I) - View of the Pier of Antwerp from the Vlaams Hoofd.jpg|thumb|left|Pogled na Antwerpenski pomol iz Vlaams Hoofda]]
 
[[Reformacija]] je avgusta 1566 povzročila izbruh nasilnih neredov, tako kot v drugih delih držav ob Severnem morju. Regentka Margareta, vojvodinja iz Parme, je bila zamenjana, ko je naslednje poletje [[FilišFilip II. Španski|Filip II.]] poslal [[Fernando Álvarez de Toledo |vojvodo Alba]] na čelu vojske. Ko je leta 1568 izbruhnila [[Nizozemska osamosvojitvena vojna |osemdesetletna vojna]], se je komercialno trgovanje med Antwerpnom in španskim pristaniščem [[Bilbao]] porušilo in postalo nemogoče. 4. novembra 1576 so španski vojaki rešili mesto v tako imenovanem španski furiji: 7.000 prebivalcev je bilo mrtvih, 800 hiš požganih in več kot 2 milijona funtov škode.
 
Nato se je leta 1579 mesto pridružilo Utrechtski zvezi in postalo glavno mesto nizozemskega upora. Leta 1585 ga je [[Alessandro Farnese, vojvoda Parmski |Alessandro Farnese]], vojvoda Parme in Piacenze, po dolgem obleganju zajel in v okviru pogojev predaje protestantskim državljanom dobil dve leti za reševanje zadev, preden je odšel iz mesta. Večina je odšla v Združene province na severu in začela se je [[zlata doba Nizozemske]]. Bančništvo v Antwerpnu je bilo več generacij nadzorovano iz Genove, Amsterdam pa je postal novi trgovski center.
Vrstica 116:
Leta 1830 so mesto zajeli belgijski uporniki, vendar je citadelo še naprej zasedal nizozemski garnizon pod generalom Davidom Hendrikom Chasséjem. Nekaj časa je bilo mesto podvrženo občasnemu bombardiranju, ki je povzročilo veliko škodo, konec leta 1832 pa je citadelo oblegala francoska severna armada pod poveljstvom maršala Gerarda. Med tem napadom je bilo mesto ponovno poškodovano. Decembra 1832 je Chassé po častni obrambi naredil častno predajo, ki je končal obleganje Antwerpna (1832).
 
Kasneje v tem stoletju je bil približno 10 km iz središča mesta zgrajen dvojni prstan trdnjave Brialmont, ker je bil Antwerpen pomembne za preživetje mlade belgijske države. In v zadnjem desetletju se je Antwerpen predstavil svetu s svetovno razstavo, ki jo je obiskalo 3 milijone ljudi. <ref>{{cite book |last=Pelle |first=Kimberley D |editor1-first=John E |editor1-last=Findling |title= Encyclopedia of World's Fairs and Expositions|publisher= McFarland & Company, Inc|location= |isbn=978-0-7864-3416-9 |page=414}}</ref>
 
=== 20. stoletje ===