Dora Gruden: Razlika med redakcijama

dodanih 4.356 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
{{Infopolje Oseba}}
'''Dora Gruden''', [[Slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], * [[19. april]] [[1900]], [[Nabrežina]], Italija, † [[31. december|31.12.]] [[1986]], [[Ljubljana]].
 
V družini Gruden se je rodilo deset otrok, štirje bratje (najstarejši je bil pesnik [[Igo Gruden]]) in šest sester.
Bila je eden izmed desetih otrok [[France Gruden|Franca Grudna]] in [[Justina Gruden|Justine Košuta]], ki sta se poročila leta [[1890]]. Bila je mlajša sestra slovenskega pesnika [[Igo Gruden|Iga Grudna]]. V svojem življenju je ustvarila kar precej otroških in izpovednih pesmi, ter nekaj proznih del in prevodov. Leta [[1932]] je izdala edini zvezek poezij z naslovom ''[[Rdeče kamelije]]''.
 
Otroštvo in najstniška leta je Dora preživela v rodni Nabrežini. Na žalost je leta 1926 morala,  kot večina članov njene družine, zaradi fašističnega režima dom zapustiti in oditi v tujino. Njena mati se je imenovala Justina in je bila doma iz Križa. Njen oče Franc je bil trgovec in nabrežinski župan, umrl je leta 1926. Takrat so se v družini začele težave, saj so Grudnovi izgubili glavni steber družine. Do smrti očeta  so bili zelo ugledna in premožna družina.
 
Leta 1926 je Dora najprej z materjo odšla v Ljubljano, nato pa v Beograd, kjer je bilo že nekaj ostalih članov družine. Leta 1941 ji je umrla mama. Medvojneazmere niso bile lahke, zato so se družinski člani spet razšli in se razkropili po svetu. Dora Gruden se je veliko selila; iz Beograda je odšla v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je živela pri sestri Poldi na Dalmatinovi ulici, leta 1952 se je vrnila v Beograd, kjer je dobila službo. V tistem času je veliko prevajala iz srbohrvaščine. Nato se je vrnila v Ljubljano, kasneje odšla na [[Dunaj]] in v [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Potem se je ustalila v [[Portorož|Portorožu]]. Zadnja leta je preživela pri nečaku v Ljubljani.
 
Dora Gruden je bila razgledana, natančna, varčna, [[socialist]]<nowiki/>ka, liberalnih pogledov. Govorila je več jezikov: slovensko, italijansko, srbsko. O njenem šolanju ne vemo veliko, le to, da je hodila v gospodinjsko šolo. Bila je svobodna umetnica, imela je le deset let delovne dobe.
 
Dora Gruden je zadnja leta preživela v Ljubljani. Umrla je zadnji dan leta 1986. Pokopana je na [[Žale, Ljubljana|Žalah]], kjer je pokopanih tudi nekaj ostalih članov družine Gruden.
 
== Delo ==
Njeno literarno ustvarjenje se je začelo s prozo. V reviji ''[[Ženski svet (revija)|Ženski svet]]'' so objavljena pripovedna dela: ''Nona'' (1925), ''Dina ima svojo prijateljico'' (1926) in ''Drobtine'' (1926).
 
Nadaljevala je s pesništvom in leta 1926 napisala pesem ''V spomin Fanči Jurca,'' ki je izšla v reviji ''Edinost''. Njene pesmi so bile med letoma 1926 in 1933 objavljene v ''Ženskem svetu''. Leta 1932 je izšla njena edina pesniška zbirka ''Rdeče kamelije,'' ki jo je izdala založba Belo-modra knjižnica v Ljubljani.
 
Njen pesniški opus zajema tudi daljši pesnitvi ''Beograjska pisma'' in ''Ljubljanska pisma'', ki jih je leta 1949 objavila v reviji ''Razgledi''. Pisala je tudi otroške in mladinske pesmi, ki so bile objavljene v ''Cicibanu, Pionirju in Pionirskem listu''. Leta 1950 so v ''Koledarju Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje'' bile objavljene Dorine pesmi ''Ob Prešernovem spomeniku'', ''Pravica'' in ''Ni več vojne.'' Pisala je tudi za ''Pavliho''. V reviji ''Rodna gruda-revija za Slovence po svetu'' je objavljala uganke.
 
V njeni zapuščini je tudi nikoli objavljena prozna pesnitev ''Dogodivščina male Brede.'' Njena pesem ''Čriček na vrtu'' je bila uglasbena, uglasbil jo je [[Rado Simoniti]].
 
Njene pesmi imajo po večini ljubezensko tematiko, vendar ni znano, komu so bile namenjene, kdo je bil kriv njenega ljubezenskega trpljenja. Pesnica je namreč bila bolj samotarske narave, ni se zaupala nikomur, le papirju. Nanj je izlila vsa svoja občutja, misli in bolečine.
 
Zgodnje pesmi Dore Gruden izražajo pesničin nemir, ki nikakor ne najde utehe. Njene pesmi izhajajo iz nje same, kot je za novo romantiko značilno: predstavljajo njeno notranjost in občutja. Za izražanje ji je zelo pri srcu oblika soneta, več pesmi je napisala tudi v prostem verzu. Večina njenih pesmih je v rimah: prestopni, oklepajoči, zapleteni. Nekaj pesmi je brez rime. Veliko se poslužuje ''enjambementa''. Lirski subjekt v pesmih Dore Gruden je večinoma izenačen s pesnico, to velja tudi za otroške pesmi in prozo.
 
Teme, ki jih prinaša literarni opus Dore Gruden, so ljubezenska, domovinska, zgodovinska, hrepenenje, erotika, smrt – njeno delo se zelo navezuje na zgodovinsko dogajanje v času njenega življenja.
 
== Viri ==
Milan Bekar: ''Dora Gruden: Rdeče kamelije''. Odmevi. Let. 2, knj. 3, 1933, str. 113-114.
Vladimir Bartol''':''' ''Šestdeset let Dore Grudnove.'' Primorski dnevnik, 1960, št. 93, str. 3.
 
Marijan Brecelj: ''Pesnica Krasa in ljubezni: Dori Grudnovi ob življenjski obletnici.'' Primorski dnevnik 36/1980, št. 101, str. 11
 
Ludvik Mrzel: ''Nova ženska knjiga.'' Ženski svet 11/1933, str.17
 
Lelja Rehar Sancin: ''Dora Gruden (pesnica 1900-1986).'' Primorki dnevnik, 64/2008, str. 20
 
Mara Samsa: ''Pesnica Dora Grudnova.'' Primorski dnevnik, 1952, št. 21, str. 3.
 
Ivan Vogrič: ''Dora Gruden (1900-1986).'' Kras, 2007, št. 81, str. 34-35.
 
== Glej tudi ==
114

urejanj