Sneferu: Razlika med redakcijama

odstranjenih 31 zlogov ,  pred 2 letoma
pravopis
(viri)
(pravopis)
| role =
| reign = 24, 30 ali 48 let<ref>Thomas Schneider: ''Lexikon der
Pharaonen'', Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 278–279.</ref> okoli 2600 pr. n. št.
| dynasty = [[Četrta egipčanska dinastija|Četrta dinastija]]
| coregency =
}}
 
'''Sneferu''', '''Snefru''' ali '''Snofru''' ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Σώρις}}, Sóris) je bil [[faraon]] [[Staro egipčansko kraljestvo|Starega kraljestva]] ustanovitelj [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte egipčanske dinastije]]. Ocene dolžine njegove vladavine so zelo različne: ''Oxfordska zgodovina Starega Egipta'' navaja, da je vladal od okoli 2613 pr. n. št. do 2589 pr. n. št., se pravi 24 let,<ref>Jaromir Malek: ''The Oxford History of Ancient Egypt'', str. 87.</ref> medtem ko Rolf Krauss trdi, da je vladal od okoli 2613 pr. n. št. do 2589 pr. n. št., se pravi 30 let,<ref>Krauss, R. (1996): ''The length of Sneferu's reign and how long it took to build the Red Pyramid'', Journal of Egyptian Archaeology. '''82''': 43–50. JSTOR 3822113.</ref> Stadelmann pa mu pripisuje 48 let dolgo vladavino.<ref>Rainer Stadelmann: ''Beiträge zur Geschichte des Alten Reiches: Die Länge der Regierung des Snofru'', Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Institutes Kairo (MDAIK) '''43'''. von Zabern, Mainz 1987, ISSN 0342-1279, str. 229–240.</ref> Zgradil je najmanj tri piramide in uvedel več inovacij v gradnji egipčanskih piramid.
 
==Dolžina vladanja==
[[Slika:Snefru hed-seb festival.jpg|thumb|left|250px|Detajl reliefa iz Sneferujevega pogrebnega templja v [[Dahšur]]ju, ki ga prikazuje v belih oblačilih festivala Sed, Egipčanski muzej, Kairo]]
 
24 let dolga vladavina, ki mu jo pripisuje [[Torinski seznam kraljev]], je po mnenju sodobnih znanstvenikov podcenjena, ker najkasnejši znani napis, odkrit v [[Rdeča piramida|Rdeči piramidi]], omenja 24. štetje živine, kar ustreza najmanj 24 polnim letom vladanja.<ref>Miroslav Verner: ''Archaeological Remarks on the 4th and 5th Dynasty Chronology'', Archiv Orientální vol. 69, Praga 2001, str. 367.</ref> Iz napisov v njegovi [[Meidum#Piramida|Meidumski piramidi]]<ref>Verner, str. 367.</ref> je razvidno, da je vladal najmanj 27 polnih let.
 
Zapisi na Kamnu iz Palerma kažejo, da je vladal najmanj 28 let.<ref>H. Schäfer: ''Ein Bruchstück altägyptischer Annalen'', 1902, APAW: Phil.-hist Kl. 4: 30-31.</ref><ref>Christine Hobson: ''Exploring the World of the Pharaohs: A Complete Guide to Ancient Egypt'', Thames & Hudson, 1993, str. 15.</ref><ref>
Sneferu je bil prvi faraon Četrte dinastije, ki je, po Manetu, vladal 24 let (2613-2589 pr. n. št.).
 
Maneto je bil egipčanski svečenik, ki je živel v 3. stoletju pr. n. št. Egipčanske faraone je razvrstil v 31 dinastij.<ref>''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt'', str. 36.</ref> Manetova razvrstitev ima nekaj pomanjkljivosti, vendar je še vedno osnova za razvrščanje egipčanskih faraonov. [[Prissejev papirus]], primarni vir iz [[Srednje egipčansko kraljestvo|Srednjega kraljestva]], potrjuje, da je bil faraon Huni Sneferujev neposredni predhodnik. Papirus navaja, da je ''»veličanstvo, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta Huni, prišlo v pristanišče (t.j. umrlo) in da je bilo veličanstvo, kralj Gornjega in Spodnjega Egipta Sneferu, povzdignjeno kot dobrodelni kralj celotne dežele…«''<ref>''The Instructions of Kagemni'', Papyrus Prisse.</ref> Papirus razen prihoda na oblast omenja tudi to, da je bil »dobrotljiv« vladar. Ta trditev bi lahko izhajala iz njegovega prestolnega imena, ki ga je mogoče tolmačiti kot »narediti lepoto«.<ref>''The Oxford History of Ancient Egypt'', str. 93.</ref>
 
Sneferujev oče ni znan, Kairski letopisi pa kažejo, da bi njegova mati lahko bila ženska z imenom Meresankh.<ref>''The Complete Royal Families of Ancient Egypt'', str. 51.</ref> Glavna Sneferujeva žena in mati faraona Kufuja, graditelja [[Velika piramida v Gizi|Velike piramide v Gizi]], je bila Hetepheres I.<ref name=ref16>''The Complete Royal Families of Ancient Egypt'', str. 57.</ref>
 
===Otroci===
 
* [[Kufu]] – sin s Hetepheres I., Sneferujev naslednik.
* Ankhaf – ''Kraljev sin jegovega telesa'', [[vezir]] svojega nečaka, faraona [[Kafre]]ja (Kefren). Pokopan je bil v grobnici G 7510. Njegov doprsni kip je v Bostonskem mmuzeju lepih umetnosti. Ankhaf je bil poročen s faraonovo hčerko Hetepheres.<ref>Porter in Moss: ''Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings'', Part III.</ref>
* Kanefer – ''Kraljev najstarejši sin'' in ''Sin njegovega telesa''. Pokopan je bil v grobnici 28 v Dahšurju. Bil je drugi Sneferujev vezir, ki je službovanje nadaljeval pod Kufujem.<ref name=ref18>Nicolas-Christophe Grimal: ''A History of Ancient Egypt'', str. 68.</ref>
* Nefermaat I. – ''Sneferujev najstarejši sin'', Itetin mož. Prvi Sneferujev vezir. Naslavljali so ga tudi z Bastetin svečenik, nasledni pric, čuvaj [[Nehen|Nehena]] in eden od velikih petih v [[Tot]]ovi hiši.<ref name=ref18/>
* Netžeraperef, pokopan v Dahšurju.<ref name=ref19>''The Complete Royal Families of Ancient Egypt'', str. 61.</ref>
:Hčerke:
* Hetepheres, poročena z Ankhafom. Imenovana po svoji materi, kraljici Hetepheres.
* Nefertkau I. – ''Kraljeva hčerka njegovega telesa'', najstarejša hčerka in njegova tretja žena. Pokopana v mastabi G 7050 v Gizi. Njen grob je datiran v Kefrenovo obdobje. V Sneferujevem grobu sta omenjena tudi njen sin Nefermaat II. in vnuk Sneferukhaf.<ref name=ref21>''The Complete Royal Families of Ancient Egypt'', str. 60.</ref><ref>Porter in Moss: ''Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings'', Part III.</ref>
* Nefertnesu – ''Kraljeva hčerka, Božja hčerka''. Imela je sina Kaemkeda.<ref name=ref21/>
* Meritites I., ''Velika (nosilka) žezla in kraljeva žena'', poročena z bratom Kufujem.<ref name=ref21/>
==Gradnje==
[[Slika:Meidoum pyramide 003.JPG|thumb|250px|Meidumska piramida]]
[[Slika:Sneferu Pyramid waste limestone block. Hole in bottom, used as pivot block to turn heavy levers on in moving stones. 4th Dynasty. From Meidum, Egypt. The Petrie Museum of Egyptian Archaeology, London.jpg|thumb|left|Odpadni kamniti blok Sneferujeve piramide; odprtina na spodnji strani bloka je služila za lažje obračanje bloka z močnimi vzvodi, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London]]
 
Najbolj znane Sneferujeve gradnje so tri dahšurske piramide: [[Zlomljena piramida|Zlomljena]], [[Rdeča piramida|Rdeča]] in [[Meidum#Piramida|Meidumska piramida]]. Med njegovo vladavino se je izredno razvila tehnologija gradnje velikih piramid, ki je dosegla vrhunec s [[Velika piramida v Gizi|Kufujevo piramido]] v Gizi, enim od sedmih čudes antičnega sveta.
 
Prvi od Sneferujevih gradbenih podvigov je bila Meidumska piramida. Mnogo znanstvenikov začeteg gradnje te piramide pripisuje njegovemu prednodniku [[Huni]]ju. Piramida je izjemen primer napredka tehnologije gradnje in ideologije, povezane s faraonovim pokopom.
 
Neizmerna kamnita zgradba je fizični dokaz prehoda od stopničaste piramide do »prave« piramide z gladkimi stranskimi ploskvami. Arheološke raziskave piramide kažejo, da je bila sprva zasnovana kot piramida s sedmimi stopnicami, podobna [[Džoserjeva piramida|Džoserjevi piramidi]] v [[Sakara|Sakari]]. Kasneje so načrt spremenili in dodali še eno ploščad, že zgrajene stopnice pa zazidali, da je piramida dobila značilnosti »prave« piramide.<ref>''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt'', str.134.</ref> Dopolnjena s severnim vhodom, poševnim prehodom v središče in dvema podzemnima sobama je piramida dobila večino značilnosti prejšnjih grobnic razen ene: pogrebna soba ni bila zgrajena v tleh pod piramido, ampak v sami piramidi, čeprav zelo blizu tal.<ref>''The Egyptian Pyramids'', str. 51.</ref>
 
[[Slika:Snefru's Bent Pyramid in Dahshur.jpg|thumb|250px|Sneferujeva Zlomljena piramida v Dahšurju ]]
Še večo arhitekturno inovacijo je dobila satelitska piramida, ki je dopolnjevala Zlomljeno piramido: hodnik, ki je vodil proti pogrebni sobi, se je spuščal proti zahodu in ne proti severu kot v pred tem zgrajenih piramidah.<ref>''The Egyptian Pyramids'', str. 53-54.</ref>
 
Zaradi Sneferujevih izkušenj in inovacij v gradnji prvih dveh piramid bi pričakovali, da bo njegova tretja piramida pokazala največjo kompleksnost in spremembe v arhitekturi. Poznavalec je že na prvi pogled razočaran, ker je konstrukcija [[Rdeča piramida|Rdeče piramide]] bolj preprosta od konstrukcije prvih dveh. Lepre opozarja, da nekaterih inovacij iz notranjosti prejšnjih piramid v Rdeči piramidi ni. Res je, da so vsi glavni prostori obokani, poševnega vstopnega hodnika, zahodnega vhoda in sledov diagonalnega portcullisa pa do zdaj še niso odkrili. Odsotnost teh elementov je arheologe odvrnila od nadaljnjega raziskovanja piramide, Lepre pa je prepričan, da so v kamniti megazgradbi še neodkriti tajni prostori. Njegovo domnevo morda potrjuje dejstvo, da Sneferujevega sarkofaga in mumije še niso našli.<ref>The Egyptian Pyramids, str. 54.</ref>
 
[[Slika:Egypt.Dashur.RedPyramid.01.jpg| |thumb|250px|Sneferujeva [[Rdeča piramida]]]]
 
Sneferujeve arhitekturne inovacije so spodbudile kasnejše faraone h gradnji novih piramid. Z njegovimi dosežki se lahko primerjata samo [[Kufu]]jeva (Keopsova) Velika piramida (2.583.283 m<sup>3</sup>) in [[Kafre]]jeva (Kefrenova) piramida v Gizi (2.211.096 m<sup>3</sup>). Ideologija se je sčasoma spremenila in z njo velikost piramid. [[Menakure]]jeva piramida, na primer, ima samo desetino prostornine Kufujeve piramide (235.183 m<sup>3</sup>). Zgleda, da so se Egipčani od čaščenja svojih vladarjev obrnili hk čaščemnju sončnega boga [[Ra]]ja.<ref name=ref29>''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt'', str. 144.</ref>
 
==Zunanje zadeve==
</blockquote>
 
[[Slika:Snefru-SedFestivalScenes MetropolitanMuseum-Carschten.jpg|thumb|250px|Ponovno uporabljeno gradivo, najdeno v piramidnem kompleksu Amenemheta I., na katerem je upodobljen verjetno Sneferujev [[Sedov festival]]]]
 
Iz zapisa je razvidno, da je bilo med delavci na piramidah veliko vojnih ujetnikov drugih narodnosti. Na pohodih v Libijo in Nubijo je zaplenil tudi veliko govedi in drobnice za hrano številnih delavcev. Njegovi pohodi v Nubijo so morda prispevali k širjenju nubijske kulture skupine A v regiji. Sneferu je s pohodov v Libijo pripeljal 11.000 ujetnikov in 13.100 glav živine.<ref>''Oxford History of Ancient Egypt'', str. 107.</ref> Poleg že omenjenega obsežnega uvoza [[libanonska cedra |cedrovine]], najverjetneje iz [[Libanon]]a, obstajajo tudi dokazi o dejavnostih v rudnikih [[turkiz]]a na [[Sinaj]]skem polotoku.<ref>''The Complete Royal Families'', str. 50.</ref> Na Sinaju bi lahko bili tudi kamnolomi, ki so ga oskrbovali z gradivom za piramide.
 
Sneferujeva ladja [[Hvalnica dveh dežel]], izdelana iz cedrovine, je bila prva znana ladja z imenom.<ref>Anzovin, predmet # 5393, str. 385.</ref>
* Andreu, Guillemette: ''Egypt in the Age of the Pyramids'', Cornell University Press: Ithaca, 1997.
* Bard, A. Kathryn: ''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt'', Blackwell Publishing Ltd: Malden, 2008.
* Budge, Wallis: ''The Literature of the Ancient Egyptians'', The Project Gutenberg, 16. november 2008, [https://www.gutenberg.org/files/15932/15932-h/15932-h.htm#Pg_100]
* Lepre, J.P.: ''The Egyptian Pyramids, A Comprehensive Illustrated Reference'', McFarland & Company: London, 1990.
* Aidan Dodson, Dylan Hilton (ur.): ''The Complete Royal Families of Ancient Egypt''. Thames and Hudson Ltd: London, 2004.
* ''The Instruction of Kagemni'', Ancient Egyptian Books of Wisdom, 16. november 2008, [http://egypt.thetao.info/kagemni.htm]
* Ian Shaw (ur.): ''The Oxford History of Ancient Egypt'', Oxford University Press: Oxford, 2000.
254.081

urejanj