Meidum: Razlika med redakcijama

 

==Piramida==

Za piramido v Meidumu se domneva, da je bila druga egipčanska piramida, zgrajena za [[Džoserjeva piramida|Džoserjevo piramido]].<ref>Atalay, Bulent: ''Math and the Mona Lisa'', Smithsonian Books/HarperCollins, 2006, str. 64.</ref> Graditi jo je začel morda že [[Huni]], zadnji faraon iz [[Tretja egipčanska dinastija|Tretje dinastije]], nadaljeval pa faraon [[Sneferu]], prvi iz [[Četrta egipčanska dinastija|Četrte dinastije]]. Arhitekt je bil naslednik slavnega arhitekta [[Imhotep]]a, izumitelja gradnje kamnitih piramid. Meidumska piramida se je porušila verjetno zaradi sprememb Imhotepovega načrta in dveh odločitev med samo gradnjo, da se piramida razširi. Piramida se zaradi nenavadnega videza v egipčanski arabščini imenuje oblike ''el-heram el-kaddaab'' — ''psevdo piramida''.

 

Prvotno stopničasto Meidumsko piramido so med gradnjo spremenili v pravo piramido tako, da so stopnice zapolnili z apnenčastimi vložki. Pri pravilno načrtovanih pravih piramidah je tak pristop pravilen, pri Meidunski piramidi pa se je izkazal za katastrofalno konstrukcijsko napako. Prvič – dodani zunanji sloj je temeljil na pesku in ne na skali, kot notranji, in drugič – notranja stopničasta piramida je bila zasnovana kot dokončna. Zunanja površina piramide je bila zglajena, ploščadi stopnic pa niso bile vodoravne, ampak poševne. Zaradi teh napak se je piramida porušila morda že med gradnjo.<ref name=ref2>Mendelssohn, Kurt (1974): ''The Riddle of the Pyramids'', London, Thames & Hudson.</ref>

 

Franck Monnier<ref>Monnier, Franck: ''L'ère des géants'', Éditions de Boccard, Pariz 2017, str. 73-74.</ref> in drugi so prepričani, da je piramida vzdržala do [[Novo egipčansko kraljestvo|Novega kraljestva]], čeprav številna dejstva njihovi teoriji nasprotujejo. Zgleda, da piramida nikoli ni bila dokončana. Od Sneferuja do [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste dinastije]] so imele vse piramide dolino templjev, ki v Meidumu manjka. Pogrebni tempelj, ki so ga odkrili pod kršjem ob vznožju piramide, verjetno nikoli ni bil dokončan, ker so zidovi samo delno spolirani. Steli v njegovi notranjosti, na katerih so običajno imena faraonov, sta nepopisani. Pogrebna soba v notranjosti piramide je nedokončana, stene grobo obdelane, podporni stebri pa so še vedno na svojih mestih, čeprav so jih po zaključku del običajno odstranili. S piramido povezane mastabe niso bile nikoli uporabljene ali dokončane in v njih ni bilo nobenih, sicer običajnih pokopov. In ne nazadnje so pri prvih raziskavah Meidumske piramide pod površjem odkrili popolnoma neokrnjen kup ruševin. Kamne iz obloge piramide so ukradli šele potem, ko so jih izkopali. Vse to kaže na bolj verjetno katastrofalno kot na postopno propadanje piramide. Piramida se je podrla verjetno že med Sneferujevo vladavino, verjetno zaradi prevelikega naklona. Prevelik naklon je bil vzrok tudi za spremembo naklona dahšurske [[Zlomljena piramida|Zlomljene piramide]] s 54º na 43º.<ref name=ref2/>

==Izkopavanja==

[[Slika:Pyramid in Medum.png|thumb|250px|right|Načrt piramide]]

 

Meidumsko piramido so raziskovali John Shae Perring (1837), Lepsius (1843) in Flinders Petrie (pozno 19. stoletje), ki je odkril pogrebni tempelj, obrnjen proti vzhodu. Raziskave je leta 1920 nadaljeval Ludwig Borchardt. Njemu sta sledila Alan Rowe leta 1928 in Ali el-Kholi v 70. letih 20. stoletja.